- Kdaj in kako sem vstopil v odnos s svojim otrokom? Kako sem ga pričakoval? Na kak način lahko gradim odnos z otrokom?
- Kaj vse iz moje preteklosti se prebuja ob otroku? Kako doživljam nasvete s strani svojih in ženinih staršev?
- Kaj se je po porodu spremenilo v odnosu z ženo? Kako lahko (po)skrbim za otroka in za najin odnos? Kakšna je najina intima?
- Kaj naredim z otrokovo jezo in agresijo? Na kak način lahko pomagam otroku kultivirati jezo, da jo bo uporabil na funkcionalen način?
- Kako zdržim neprijetnost omejevanja in prepovedi? Na kak način discipliniram? Na kak način otroka potrjujem?
- Kako otroka uvajati v svet? Kako mu pomagati oditi od doma: v vrtec, šolo, internat …? Kako razumeti najstnika?
Biti oče ni vedno enostavno!
Skupina za očete je namenjena izmenjavi izkušenj »dobrih praks« očetovanja in odgovarjanju na izzive, s katerimi se sodobni očetje srečujejo. S pomočjo konkretnih situacij so očetje vzpodbujeni k iskanju globljega stika z otrokom in trdnejšega sodelovanja z mamami.
Kdaj?
8 sredinih večerov (od 20.30 do 22.30). Začnemo 1. marca 2023!
Kje?
preko spleta
Cena?
100 € za vseh 8 srečanj (12,5 €/srečanje)
Edinstvena izkušnja
Skupina me je obogatila za »tisto dragoceno sekundo«, ki je velikokrat pomembna, da iz reaktivnega preidem v kontroliran odziv (kar sicer še vedno ne uspe pogosto, se pa izboljšuje).
Anže
Zelo rad sem obiskoval skupino za očete in od nje sem tudi veliko koristnega tudi odnesel. Čutim, da so se mi določeni poudarki nekam globoko usedli in jih še nisem prebavil. Večkrat jih premlevam in jih poskušam implementirati v praksi. Biti v odnosu z nekom je nekaj popolnoma vsakdanjega, kot npr. dihanje, ampak po sistemu delovanja, pa nekaj najbolj kompliciranega, kar si je mogoče zamisliti … In poznati osnovne mehanizme tega »sistema« je nujno potrebno, da »človek« najprej lažje razume in začuti sebe, potem pa še »koga« drugega.
Rok
Sem bolj sproščen in umirjen v odnosu z otroki – bolj se zavedam, da je predvsem pomemben moj zgled in prisotnost, kot konstantno teženje.
Nejc
Če ne drugega, se v določeni situaciji spomnim o tem, kar smo govorili. Včasih prepozno, včasih pa ravno prav zgodaj, da se ugriznem v jezik in odreagiram drugače – se umaknem, poskušam prisluhniti …. Stvari, ki sem jih slišal, mi dajo misliti in mi služijo kot potrditev, da so določene reakcije normalne, čeprav se mi zdi, da so otroci (žena) včasih z drugega planeta.