“Med mladimi je veliko pogumnih, srčnih in aktivnih ljudi, ki se povezujejo z drugimi, sledijo svojim ciljem ter iščejo svoje poslanstvo v svetu”

24-letna Eva Kržišnik je vsestransko dekle. Veselijo jo druženja in spoznavanje novih ljudi, potovanja in raziskovanje mest ter drugih kultur. Rada gre na morje, v hribe, rada pleše, bere in poskuša nove stvari, ne mara pa dolgčasa. 24-letna diplomantka socialne pedagogike iz Zadobja v Poljanski dolini, ki šolanje nadaljuje kot študentka Zakonskih in družinskih študij, je kot prostovoljka aktivna tudi pri Stični mladih, kjer je vodja delavnic. Odkrila je delček priprav na letošnjo jubilejno 40. Stično mladih, delavnice, ki tam čakajo mlade in osvetlila temo pod geslom Utrdi moje korake.

Kot prostovoljka nisi aktivna le pri Stični mladih. Kaj vse še počneš? Kaj ti daje prostovoljno delo?

Res je, poleg Stične mladih sem že sedmo leto prostovoljka Young Karitas. Najljubše pri tem so mi počitnice Biserov, v sklopu katerih en teden preživimo na morju kot animatorji otrok iz socialno šibkejših družin. Poleg tega sem se med epidemijo pridružila prostovoljcem pri razdeljevanju hrane, sodelovala sem tudi pri letošnjem Klicu dobrote. Več let sem tudi prostovoljka pri Unicefu Slovenija, kjer sem začela z izvajanjem delavnic na osnovnih šolah, kasneje pa se pridružila še drugim projektom. V lanskem šolskem letu sem se v okviru fakultete prostovoljno pridružila študentskemu projektu Študenti za študente, ki odgovarja na aktualne problematike študentov, od našega duševnega zdravja pa do priprave na online izpit.

Prostovoljstvo mi daje ogromno priložnosti za spoznavanje ljudi z različnimi življenjskimi zgodbami, od katerih se veliko naučim. Daje mi občutek pripadnosti skupini, ki lahko skupaj dela veliko večje stvari, kot bi jih lahko vsak posameznik – to se po mojem mnenju sploh zelo dobro odrazi pri Stični. Poleg tega od drugih prostovoljcev in njihove dobre volje dobim veliko motivacije in veselja za svoje nadaljnje delo in vsakdanje življenje. Prostovoljno delo mi daje tudi občutek (za)upanja v druge ljudi. Vedno znova me navduši, ko vidim, koliko ljudem je pomembno delati dobro za druge, pa če gre za pisanje pisma ostarelemu gospodu ali prizadevanje za pravice otrok po svetu.

Kako si postala del ekipe SM?

Prostovoljno delo mi daje občutek (za)upanja v druge ljudi. Vedno znova me navduši, ko vidim, koliko ljudem je pomembno delati dobro za druge.

Zadnja štiri leta sem tudi članica študentskega odbora Študentskega doma Janeza Frančiška Gnidovca, zadnji dve leti sem bila njegova predsednica. Od tu se poznava z Matevžem Mehletom, ki je poleg tega, da je direktor Katoliške mladine, še naš domski kaplan. Matevž me je tudi povabil, če bi postala del ekipe Stične mladih. 🙂

Eva Kržišnik na počitnicah Biserov.

Kako tebe navdihuje letošnje geslo Stične mladih Utrdi moje korake? Kako Bog utrjuje tvoje korake?

Letošnje geslo me spominja, da na svoji poti kljub stranpotem, bližnjicam in slepim ulicam, v katere namerno ali po pomoti kdaj zaidem, nisem sama. Hkrati me opogumlja, da se še naprej trudim najti tisto svojo pot, kjer bodo moji (utrjeni) koraki pustili vsaj kako sled.

Po čem si bodo obiskovalci zapomnili letošnjo jubilejno 40. Stično mladih?

Mi si prizadevamo, da bi si jo zapomnili po super organizaciji, močni vsebini, dovršeni logistiki, globoki duhovni izkušnji in še bi lahko naštevala. Moja ekipa se predvsem trudi, da bi obiskovalce navdušile in jim v spominu ostale delavnice. V resnici pa menim, da bo vsakega nagovorilo in se mu v spomin vtisnilo nekaj svojega.   

Kako je potekala izbira letošnjih preko 20 delavnic, kaj je vodilo izbiro delavnic in kaj bodo letošnje delavnice ponujale mladim?

Pri izbiri delavnic nas je vodilo razmišljanje o tem, kaj mlade danes zanima, kaj nas teži ali pa navdihuje, ob tem pa smo želeli, da so delavnice čim bolj raznolike, da bo v njih res vsak našel nekaj zase. Pri zbiranju idej smo združili moči z našimi sledilci Instagram profila Stične mladih, ki smo jih povabili, da podajo svoje predloge. Nato smo pripravili prvi seznam izbora delavničarjev, ki pa se je tekom zadnjih treh mesecev veliko spreminjal, prilagajal in dopolnjeval, tako da imamo sedaj pred Stično že kakšen dvajseti končni seznam delavnic. 🙂 Ampak ta drži. In na njem najdete teme od eksorcizma, zlorab v Cerkvi in pornografije do dronov, poezije in improvizacije. Če se sprašujete, kako danes živeti vero, kako povedati zgodbo ali začeti svoje podjetje, bomo tudi skupaj iskali odgovore. Učili se bomo beatboxanja, gregorjanskega korala in folklore ter poslušali krasne izvajalce na odru. Kaj še? Vabljeni, da si ogledate predstavitve delavnic na naših družbenih omrežjih in spletni strani Stične mladih.

Česa si se ti naučila ob načrtovanju Stične mladih?

Zdi se mi, da bo prikaz tega življenja, ki je v mladih, ponovno tudi Stična.

V prvi vrsti se učim, kako poteka načrtovanje in organizacija tako velikega festivala, učim se sodelovanja v različnih skupinah in tudi prilagajanja, potrpežljivosti in zaupanja. Sodelovanje mi daje veliko zadovoljstva, lepih trenutkov ter predvsem notranje moči in veselja, da to delamo skupaj kot sodelavci, kot prijatelji in kot kristjani, ki želimo mlade spodbuditi ter jih podpreti, da veselo in pogumno živijo svojo vero. Hkrati vse te spodbude nagovarjajo tudi mene. Stična daje tudi občutek pripadnosti skupnosti, tako udeležencem, ki bodo prišli, kot tudi medi osebno, ko sodelujem v ekipi, pri kateri se vsi trudimo za skupni cilj. 

Zakaj je danes toliko ljudi, predvsem mladih, osamljenih, prestrašenih, negotovih, brezvoljnih in nenazadnje zaslepljenih, da bo zrenje v ekrane naredilo njihovo življenje bolj izpolnjeno?

To vprašanje ima mnogo večplastnih odgovorov. Delček tega se morda skriva v individualistični drži sodobnega sveta, ki nas velikokrat poskuša prepričati, da smo sami za vse odgovorni, sami krivi, sami zaslužni in sami sebi dovolj – in tako res (p)ostajamo sami.

Ekrani so zelo dostopen in učinkovit »pobeg« od sveta. Ponujajo nam hitre zadovoljitve potreb po pripadnosti in sprejetosti (s pomočjo »lajkov« in srčkov), preusmerijo našo pozornost iz svoje v zgodbe drugih (npr. filmskih) junakov in likov iz serij ter tudi nam dajejo možnost, da postanemo nekdo drug – potem pa na družbenih omrežjih delimo samo svoje srečne trenutne, ki jih vidijo naši prijatelji ali sledilci ter se zato v svoji koži počutijo še manj dobro. In začaran krog se ponavlja. Se mi zdi, da je to velikokrat samo poskus spoprijemanja s svetom, ki zares je negotov in lahko celo strašljiv, sploh če že tako prisotnim stiskam mladih prištejemo še pandemijo.

Hkrati se mi pa zdi, da se včasih mladim naredi krivica, če zavlada neko splošno mnenje, da smo mladi danes apatični, brezciljni in zagledani v ekrane (malo potenciram). Ker je po moji izkušnji med nami veliko pogumnih, srčnih in aktivnih ljudi, ki se povezujejo z drugimi, sledijo svojim ciljem ter iščejo tisto svoje poslanstvo in mesto v svetu, kjer bodo svetu lahko največ dali. Se mi zdi, da bo en prikaz tega življenja, ki je v mladih, ponovno tudi Stična.

Na kakšen način letošnja Stična mladih, kot piše na spletni strani, nagovarja predvsem strah in negotovost mladih?

Geslo letošnje Stične je »Utrdi moje korake.« Na spletni strani Stične mladih lahko preberete, kako br. Luka Modic v nagovoru mladim predstavi psalm 40, iz katerega geslo tudi izhaja. V njem namreč kralj David spregovori o rešitvi in jo pripisuje Gospodu. Ob tem pa je pomembno, da ne pozabimo, da Bog ni z nami le, ko smo hvaležni in veseli, temveč tudi v trenutkih stiske in osamljenosti. Ter da se lahko vedno zanesemo nanj, ker on utrjuje naše korake, vsakega posebej in sproti. Zato naj se ne bojimo. 

V hribih.

Koliko mladih letos sestavlja pripravljalno ekipo Stične mladih? Kako dolgo ste se pripravljali na dogodek? Kaj vse so obsegale priprave? Ste imeli glede na razmere pripravljenih več scenarijev izvedbe letošnje Stične mladih?

Letos pri organizaciji festivala sodeluje preko 200 prostovoljcev. Ožja ekipa je s pripravami začela že v mesecu marcu, jaz sem se ekipi pridružila konec maja. Na začetku je bila načrtovana izvedba na sedmih različnih lokacijah (na vsaki lokaciji je bilo načrtovano do 500 udeležencev), a je junija Slovenska škofovska konferenca zaradi izboljšanja epidemiološke slike sprejela odločitev, da se Stična mladih izvede zgolj na eni lokaciji, kot običajno, v cistercijanskem samostanu v Stični. Čeprav je to pomenilo veliko sprememb in prilagoditev prvotnega načrta programa, smo bili v ekipi veseli, da bomo letos lahko ponovno začutili pravi utrip Stične.

Ekrani so zelo dostopen in učinkovit »pobeg« od sveta. Ponujajo hitre zadovoljitve potreb po pripadnosti in sprejetosti, preusmerijo našo pozornost iz svoje v zgodbe drugih junakov in likov ter tudi nam dajejo možnost, da postanemo nekdo drug.

Kaj je tisto, kar mladi po tvoje odnesejo iz Stične?

Jaz upam in verjamem, da bo vsak našel popotnico zase: na področju svoje osebne vere, novih spoznanj in veščin ter poguma in veselja – ki ga bo spremljala vsaj do naslednje Stične in še dlje.

Koliko mladih se lahko udeleži letošnje Stične mladih? Kaj bi sporočila vsem, ki oklevajo, če bi prišli?

Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom, vključno s PCT pogojem, letos pričakujemo med 2000 in 3000 udeležencev, kar je polovica manj kot običajno. A zaradi tega nismo nič skrčili našega programa, prej nasprotno: čakajo vas zanimive in pestre vsebine, priložnost za druženje in pogovor s sovrstniki, čudovit slavilni koncert ter še marsikaj.

Vsem, ki oklevajo, bi pa rekla, da si mogoče celo malo predstavljam, kako jim je, ker sem tudi sama oklevala, preden sem se priključila ekipi Stične. Spraševala sem se, če to sploh bo zame, če se bom v redu znašla, če mi bo delo všeč … in ko zdaj gledam nazaj, sem zelo vesela ter hvaležna, da sem sprejela izziv. To bi sporočila tudi vsem, ki še oklevate: ne bojte se. Se vidimo! 🙂

Foto: Osebni arhiv Eve Kržišnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja