»Mami, kdaj pride ati?«

Foto: Shutterstock

Na tožeče vprašanje si hčerka žalostna odgovori kar sama: »Ko bom že spala, a ne?«

Zadnje mesece živimo na dveh koncih. Midve doma, mož pa večino popoldnevov in večerov preživi v naši novo kupljeni hiški, ki pa je potrebna še kar precejšnje obnove. Dela za nas, da bomo kmalu zadihali v novem, lepšem in prostornejšem prostoru.

Obe nekako razumeva. Če je le možno, se mu tudi pridruživa, toda na večer se običajno domov vrneva sami in spremenjeni ritem je postal za najino hčerko že precej naporen.

Pogreša očeta

Preden smo se lotili obnove in smo večino popoldnevov preživeli skupaj, se je pogosto zdelo, da je hči prilepljena name. Še na stranišče je lezla za mano in bežala stran od atija, se včasih obnašala, kot da ga ni. Sedaj, ko ga res ni, šele vidim, kako močno ga pogreša, četudi mu tega v njegovi prisotnosti ne pokaže.

Dejstvo je – otroci nas pogrešajo, ko nas ni.

In me včasih po pomoti pokliče kar: »Ati!« In potem izgubljeno gleda, od kod se bo prikazal. Mami pač ne zna na gugalnici zavihteti tako visoko kot ati. Ati pač paše v njeno življenje in težko je, ko ga ni!

Včasih ne gre drugače

Ko opazujem in doživljam naše stresno obdobje skupaj s hčerko, mi je lažje ob zavedanju, da je to le – obdobje. Za nas je začasno. In sočustvujem z družinami, ki so zaradi službenih ali drugih razlogov pogosto narazen. Dejstvo je – otroci nas pogrešajo, ko nas ni.

Otroci težko sprejmejo predvsem spremembe – če so navajeni, da je čas po vrtcu naš skupni čas, bodo težko sprejeli odsotnost enega od staršev. Tisti otroci, kjer starša delata v izmenah, vedo, da je en teden z atijem in drugi z mamico in bodo morda debelo gledali, če bosta oba skupaj doma v delovniku.

Zato jih moramo razumeti, da so ob spremembah v družinskem ritmu bolj razdražljivi, občutljivi in napeti in zato potrebujejo več razumevanja, nežnosti in tolažbe.

Nedelje so za nas

V tem napetem obdobju pa se pri nas doma nismo odpovedali skupnemu luksuzu – našim nedeljam! Dnevu, ko smo – skupaj!

Ni pomembno, kaj počnemo, pomembno je, da ati ne dela nič v zvezi z gradnjo, tudi če se nam načrti nenapovedano zamikajo, pomembno je, da si urnika ne natrpamo preveč, pomembno je, da smo z užitkom in veseljem skupaj in se znova povežemo!