Male lisice, ki uničujejo vajin zakon

Vir: Shutterstock

Poznate Visoko pesem? Je največja ljubezenska pesem, kar jih je bilo kdaj napisanih. V njej kralj Salomon odlično prikaže strastno ljubezen do svoje neveste. Kot najmodrejši mož na vsej zemlji (1. knjiga kraljev 4,30), svoj poročni dan pričaka tako, da svojo prelepo nevesto zasiplje s hvalospevi in občudovanjem. Presenečena nad njegovo silno ljubeznijo, tudi ona javno izpove svojo globoko naklonjenost do njega. Njuna ljubezen bi morala vzdržati vse izzive, ki bi jima prišli naproti …

Vendar, ko si z besedami izkazujeta ljubezen, ki jo čutita drug do drugega, nevesta nenadoma spremeni vzdušje in izreče nepričakovan opomin: “Polovite nama male lisice, uničevalke vinogradov, ker sta najina vinograda v cvetju” (Vp 2, 15). Kako to, da se sredi romantičnega in nežnega dialoga pojavi ukaz, naj se polovijo lisice? Ali niso to ljubke živalce, ki človeku ne storijo nič žalega? Zakaj bi se sploh z njimi ubadali?

V Salomonovem kontekstu lisice res niso nevarni plenilci, ki bi škodovali človeku, ampak so nadloge, ki prihajajo v vinograd na prikrit način – ponoči in ob mraku, da bi pokvarile letino. Preden jih nekdo sploh odkrije, lahko naredijo že veliko škode: pojedo najslajše sadove, ki bi jih moral dobiti lastnik vinograda.

Lisice v naših zakonih

Male lisice se potikajo tudi po naših zakonih. So majhne in jih pogosto prezremo. Tudi zato, ker pridejo tiho in neopazno. V zakonu predstavljajo malenkosti, ki ostanejo nedorečena in nenaslovljena. So tudi stvari, za katere vemo, da niso v redu, vendar se z njimi nočemo ukvarjati. Vseeno pa te ‘malenkosti’ za našim hrbtom uničujejo tisto, kar naš zakon dela srečnega, strastnega, prijetnega in trajajočega. Zato, kakor pravi nevesta v Visoki pesmi, moramo te lisice pravočasno ujeti in jih izgnati. Kajti ne glede na to, kako dolgo smo poročeni, bi morali naši zakoni doživljati cvetočo rast. Ali vsaj stalen napredek. Če tega ni, bi se morali vprašati, ali nismo morda dovolili malim lisicam, da prosto tečejo po našem ozemlju. In še prej, bi jih prepoznali?

1. Lisica zajedljivosti. Prepiri se dogajajo. Vendar izbirajmo svoje bitke. To pomeni, da nam ni treba začeti prepira zaradi drobnih življenjskih vprašanj. Ko naš zakonec po jedi ne pospravi svojega krožnika, pusti nogavice ob postelji, ščetko na napačnem mestu, pozabi očala, izgubi ključe … in nas to razjezi, pustimo. Ni vredno. V sebi nosi kombinacijo dobrih in slabih navad. Tako kot mi. Osredotočimo se na dobre, ki naš zakon in družino bogatijo. Druga stvar je seveda, če je naš zakonec neodgovoren, razsipen, žaljiv … takrat pa ne smemo več mižati na eno oko.

2. Lisica “druge violine”. Resnica o času je, da ga nimamo, vendar si ga vzamemo za tisto, kar nam je pomembno. Če želimo zdrav zakon, mora biti naš zakonec prednostna naloga. Naš partner bo točno vedel, če je za nas pomemben ali ne. Dejstvo je, da se nihče ne želi počutiti kot “včerajšnji ostanek”. Še najmanj pa naš zakonec. Dajmo mu vedeti, da je za nas na prvem mestu. K temu pripomorejo tudi tedenski zmenki, pa četudi se odvijajo sredi domače dnevne sobe.

Prav tako je boleče, če mislimo, da nam je krvni sorodnik (mama, oče, brat, sestra …) bližji od našega zakonca. Tudi na takšen način povabimo malo lisico, da uniči naš vinograd. Postaviti moramo prave meje in te odnose postaviti tja, kamor spadajo – jih spoštujemo in cenimo, a nikakor niso na ravni enosti, ki jo imamo s svojim možem ali ženo.

3. Lisica tišine. Zakon bo zašel v težave, če ga ne bo hranila redna in pristna komunikacija. Da bo ostal živ, je treba stalno pozornost posvetiti petim področjem: komunikaciji, financam, spolnosti, otrokom in odnosu do tašče/tasta. Če je katerakoli od zadnjih štirih področij težavna, to pomeni, da se je komunikacija prekinila. Če želimo hoditi skupaj vse življenje, se moramo redno pogovarjati. Ta verbalna povezanost pa vključuje vse: od resnih pogovorov do splošnega klepetanja. Lahko so tudi samo geste in pogledi. Saj, kakor je nekoč dejal nek modrec: “Snubljenje se začne, ko moški šepeta sladke besede, in konča, ko govori brez besed na sladki način”.

4. Lisica zunanjega vmešavanja. Ko se resnične in osebne potrebe vedno bolj izpolnjujejo zunaj zakonske zveze. Moški in ženske imamo osnovne potrebe vgrajene v samo “tkivo” svojega bitja. Moški, na primer, hrepeni, da bi bil od svoje žene spoštovan in da bi se z njo lahko več povezoval preko spolnosti. Ženska pa si od moškega želi več naklonjenosti, ljubezni in intimnega pogovora. Če teh stvari ne prejmemo od svojega zakonca, nas lahko zamika, da bi jih iskali pri drugi osebi. To je tisto, kar odpira vrata za afero. Pojavi se postopoma, sčasoma, skoraj neopaženo. In to je ena najbolj smrtonosnih lisic, ki plenijo po naših vinogradih.

5. Lisica necenjenosti. Dlje kot smo poročeni, lažje je svojega zakonca jemati za samoumevnega. Zato tekom zakona majhne usluge pomenijo izjemno vrednost. Vzklikajo: “Zame si dragocen!” Odločimo se, da bomo svojega zakonca počastili z manjšimi dejanji pozornosti. Na primer, da posteljemo njegovo stran postelje. To nam bo vzelo tri sekunde.

“Male lisice”, tudi če izgledajo še tako neškodljive, bodo naš “vinograd” opustošile in ga naredile nerazpoznavnega. Ujemimo jih, da bodo naši zakoni (in mi z njimi) cveteli.

Viri: www.nateholdridge.com, worthybiblestudies.com