Ljuba Mati, bi vzela prosim še par stvari s seboj v nebo?

vir: wallpapersafari.com

Danes, ko v vsem občudovanju obhajamo spomin na dan, ko si bila vzeta v nebo, imam prav posebno prošnjo – bi lahko pred Njegovo obličje odnesla par stvari?

Vzemi s seboj vse moje skrbi in jih ponesi pred Gospoda. Naj jih blagoslovi, naj jim zmanjša vrednost, ki jim jo pripisujem. Naj jih zaobjame in mi jih vrne v paketu skupaj z njegovim večnim in ponavljajočim zagotovilom, naj ne skrbim! Naj raje živim!

Vzemi s seboj vso hvaležnost, od katere prekipevam. In tisto, ki jo včasih kar spregledam. Ponesi pred Njega zahvalo za življenje, moža, otroke, dom, službo. Za naravo, za utrinke. Za morje in hribe. Starše, prijatelje, naključne mimoidoče. Seznam je neskončen, naj moja zahvala blagoslavlja Njegovo ime!

Vzemi v nebo vse darove, s katerimi me je v življenje poslal Gospod. Odnesi jih predenj in mu s ponosom pokaži tiste, s katerimi sem obrodila sad. Nato mu pred noge položi še tiste neizkoriščene, zakopane. Naj jih blagoslovljene (in, če bi lahko, z navodili za uporabo in besedo spodbude) vrne na mojo pot.

Vzemi s seboj vso mojo utrujenost. Mogočni te dviga v nebo, zato zaupam, da boš zlahka kos njeni teži. Položi jo predenj in povej, da ne zmorem. Da mi včasih zmanjka moči. Da me včasih prevzame obup ob pogledu na nedokončano delo. Ponesi pred njega mojo željo, da bi včasih dva dni skupaj samo spala in da bi bilo potem vse lažje. Naj v mojo utrujenost vlije novih moči, da se bom lažje spopadala s tistimi dolgimi dnevi, ko delu ni videti konca.

In nenazadnje, ljuba srednica, ponesi s seboj v nebo vse moje molitve in jih ponižno odloži pred Njega.

Vzemi v nebo in ponesi pred Njega moje materinstvo. Dolgo sva molila in odprtih rok čakala na otroke. In sedaj, ko najin dom poka po otroškem smehu in tekanju, pa tudi joku, glasnosti, trmi in stalnemu prerekanju med njimi, včasih kot mama odpovem na celi črti. Kričim in ne zmorem. Naj blagoslovi moje materinstvo s potrpežljivostjo in ljubeznijo in globokimi vdihi.

Vzemi s seboj v nebo tudi vse moje slabosti. Poznaš me in veš, da jih je precej. Poznaš me in veš, da se trudim. Vendar potrebujem pomoč – ponesi jih pred Njega in ga prosi, naj me vodi po pravih poteh. Naj me vzdigne iz obupa, ko padem. Naj mi odvzame občutek jeze in nesposobnosti, ko ne uspem. Naj blagoslovi vse moje poskuse, da vsaj kakšno slabost za vedno pustim za seboj.

Objemi vse moje ideje in načrte in jih nesi s seboj v nebo. Polno jih je, vsak dan kakšna nova in kakšna opuščena. Nikoli ni dovolj časa, da bi vse uresničila (hvala Bogu, pravzaprav). Naj Njegove roke skozi sito presejejo slabe od dobrih zamisli in naj blagoslovijo vsa moja prizadevanja, da uresničim tiste načrte, ki so skladni z Njegovo voljo.

Ponesi s seboj v nebo žakeljček moje šibke vere. Položi ga pred Njegove noge in mu ponesi mojo prošnjo, naj pomnoži, kar je notri.

In nenazadnje, ljuba srednica, ponesi s seboj v nebo vse moje molitve in jih ponižno odloži pred Njega. Naj zaobjame vse, kar je v njih skrito in naj se zgodi Njegova volja.

Veliko sem ti naložila, ljuba Mati. A takšne direktne linije v nebesa pač ne gre zamuditi.