Letos na Eurosongu boj med dobrim in zlim

Po lanskem premoru se je na naše televizije ponovno vrnil izbor za najboljšo pesem Evrovizije, kot ga pri nas na kratko imenujemo: Eurosong.

Eurosong gledam vsako leto. In v njem prepoznavam znamenja časov, v katerih živimo (Mt 16,3). Marsikaj je namreč mogoče razbrati, če si človek vzame čas in voljo, da vidi prek vsega kiča in odvečne navlake. Že bežen prelet naslovov, kaj šele besedil, pokaže, da je korona močno vplivala tudi na glasbo in izvajalce.

Mračnjaštvo

Veliko je turobnosti, spogledovanja z okultnim, če ne kar naravnost s hudičem. Taka je recimo pesem Karma, ki jo je na festival poslala Albanija. Sicer nesrečna ljubezenska pesem, kakršnih smo slišali že veliko, a kar v srce zabode verz: “There is no light, God doesn’t forgive me” – “Ni luči, Bog mi ni odpustil.” Kar dober opis občutkov ob razpadu zveze, v katero smo veliko vložili ali od nje veliko pričakovali. Naslov pa namiguje, da si je vse skupaj tako ali tako zaslužila.

Precej temačna je tudi El Diabolo, s katero se bo na Eurosongu predstavil Ciper. V njej pevka ves čas ponavlja, kako divje in vroče se bo to noč zabavala. In v refrenu povsem po nepotrebnem ponavlja, da je dala svojo dušo hudiču oziroma da se je vanj celo zaljubila, saj ji govori, da je ona njegov angel. Saj verjetno se nas je večina žensk v najstništvu zatrapala v kakšnega res toksičnega tipa, ampak tole s hudičem je kljub vsemu že malo čez mejo …

Svojo porcijo temačnosti v pesmi pa imajo tudi Finci s pesmijo Dark side, v kateri hard rockovski band prepeva, kako jim je popolnoma vseeno, kako se zabavajo: “Just another night on my pitch black paradise” in sporočajo, da ne potrebujejo naših molitev: “Don’t waste your prayers, they can’t save us”. Z obilico dvigovanja sredincev v zrak vse izpade predvsem kot mladostniško uporništvo brez razloga.

Ukrainska kandidatka pa se predstavlja s pesmijo Shum, v kateri poustvarja poganski ritual, ki je posvečen bogu Shumu.

V naslovu imata namige na duhovnost še Norveška Falen angel (Padli angel), ki je sicer ljubezenska, a v nastopu ponazarja boj med dobrim in zlim, ter Češka z naslovom Omaga (kar naj bi bila okrajšava za oh my god – o moj Bog ). Slednji v besedilu pravi, da je punca pridobila nekaj kilogramov in za to krivi apokalipso. Kako karantensko!

Pa ko smo ravno pri karanteni: Ukrajinci so v videu oblečeni v zaščitne skafandre in z vizirji prek obraza. “Vsaj nekdo jemlje epidemijo resno,” je bil eden od spletnih komentarjev in tudi: “To je v resnici edini način, na katerega je primerno izvesti pesem Evrovizije v teh razmerah!”

Vsi potrebujemo Jezusa

V Sloveniji in Avstriji smo se očitno strinjali, da po zadnjih dveh letih vsi potrebujemo Jezusa. Ali vsaj molitev. Kot bi se dogovorili, smo z našo sosedo oboji poslali na Eurosong pesem z naslovom Amen.

Je pa Avstrijski Amen ljubezenska pesem in amen v njenem besedilu ponazarja absoluten konec veze.

In potem je tu pesem Ane Soklič, katere naslov je prav tako Amen (pa bi ji bilo pravzaprav čisto lahko naslov Aleluja …).

Kakorkoli – besedilo je kot nalašč napisano za po koroni. Ne obupajmo, ne predajmo se, upajmo na boljši jutri, saj smo rojeni za boj, opomni pa tudi, da se lahko zanesemo na Nebesa. Lahko bi bila celo neposreden odgovor Albanki, sploh na tisti del: “Don’t tell yourself the heavens cast you out.”

Kot zanimivost morda še to, da je portugalski predstavnik učitelj na salezijanski glasbeni šoli v Lizboni.

Nihanje med dobrim in zlim

Ob prebiranju besedil je izrazito opazno nihanje med brezupom, temačnostjo na eni strani in iskanjem svetlih plati življenja na drugi.

Logično je, da po zahtevnem letu, ki je mnoge soočilo z umrljivostjo, večina išče uteho ali pomoč v nadnaravnih silah, kakršnihkoli že. Ali so za množice bolj privlačne mračne ali svetle sile, pa bodo pokazale tudi končne uvrstitve v soboto.

Bi pa pri toliko verskih temah v pesmih morda lahko o udeležbi na festivalu za naslednje leto razmislil tudi Vatikan. 😉

Po mojem mnenju so absolutni zmagovalci, tako pri reprezentaciji zmešanosti preteklega leta, kot pri ustvarjanju prijetnega vzdušja, Islandci. Pevec v pesmi 10 years simpatično hvali svojo ženo in to, kako lepo se imata skupaj še po desetih letih. Vsi nastopajoči so ob tem prav karantensko oblečeni v trenirke. In če vas ravno zanima – njegova žena je tista kodrolaska na klaviaturah, v ozadju, ki je nekoliko podobna Desi Muck. Namreč – mar ni ravno to tisto, kar nas je obdržalo pri zdravi pameti med korona časom: lepi, prijetni odnosi z bližnjimi, še posebej z zakonci? Prepričana sem, da bi bilo na festivalu mnogo manj turobnih, mrakobnih in zateženih besedil, če bi bili vsi pevci in pevke srečno poročeni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.