Kot mater me izpolnjuje tudi odnos z možem

Čeprav si nekako želiš, pričakuješ in upaš, te preseneti, ko izveš, da se je znotraj tebe pričelo življenje. Nekaj raste, se razvija … in to je tvoj otrok. A kje je takrat mesto za njegovega očeta?

Med svojo nosečnostjo sem opazila, da mi je bilo v tem obdobju zelo pomembno, ali bo mož ob vsem dogajanju prisoten in želel sodelovati pri odkrivanju tega novega sveta ali ne. Kot mati sem želela, da je mož del najinih življenj, ki sva ju tistih devet mesecev živela skupaj. Hkrati sem imela pri ustvarjanju odnosa med otročičkom v maternici in bodočim očetom veliko vlogo tudi sama, saj sem bila edini »kontakt« med njima. Svojega moža sem zato redno opozarjala, kaj se v meni dogaja, kdaj se premika, kdaj brca … Tudi če je imel delo ali pa sva bila v družbi …

Matere me ne naredi le stik in odnos z otrokom, ampak hkraten odnos med vsemi nami.Najbolj prijetno, odrešujoče je, če se mož odpre tej novi ljubezni, ki prihaja, in želi biti njen del … Čudovito je slišati, ko je mož zvečer preko trebuha pogovarja z malim bitjem … Še lepše pa je opaziti, da se tudi on odziva na svojega očeta. Nek večer je ravno potekal tak pogovor, ko je od znotraj v moževo lice prišlo kar nekaj krepkih brc, ki so opozarjale: »Slišim te,« »Tukaj sem,« … No, morda tudi: »Pssst, rad bi spal.« Ampak, kar je bistveno: njun odnos se s tem začne, krepi in raste.

Kot mati sem se ob takih trenutkih čutila vedno bolj izpolnjeno, saj je bil lep odnos med vsemi tremi že takrat nežen dotik za mojo dušo. Precej drugače je bilo, ko so prišli naporni dnevi, ko je med nama z možem nastal kak konflikt … V sebi sem opazila, da se odmikam od moža, hkrati pa mu s tem odmikam tudi malega znotraj mene … Takrat sem se počutila, kot da se v meni nekaj trga. Poleg najine vezi z možem sem čutila, da takrat trgam tudi vez med otročičkom in njegovim očetom. Kajti moža sem izločila iz vsega dogajanja in sem bila z malim bitjem sama. Popolna izpolnitev mene kot matere je izginjala, saj je vame prihajala tudi sebičnost, trma … Nekaj najlepšega pa je bilo, ko sva premagala konflikt in so nas vezi zopet potegnile skupaj.

Danes hodimo naokoli že štirje in vsakič znova, ko se uspemo uglasiti in ujeti v skupne trenutke ljubezni, sočutja in smeha v meni odzvanja misel … Kot mater me napolnjuje odnos z možem … Matere me ne naredi le stik in odnos z otrokom, ampak hkraten odnos med vsemi nami. Upam pa, da nad našo družino vedno bdi še On.