Demografske spremembe kažejo, da ima vedno več zakoncev vse manj otrok. V blogu Psychology Today Susan našteje nekatere vzroke za manjše družine:
– ženske se poročijo in ustvarijo družino pozneje kot v prešnjih generacijah ter posledično rojevajo izven »rodne« dobe,
– sekundarna neplodnost (to pomeni imeti enega otroka, težko pa je ponovno zanositi),
– stopnja ločitev je še vedno okrog 50 %, kar pomeni manj časa za več otrok,
– moški, ki imajo otroka iz prvega zakona, imajo pogosto lahko v naslednjem zakonu samo enega otroka,
– stroški študija otrok so danes višji kot nekoč,
– posvojitev otrok je težavna,
– vse več žensk ima zahtevno službo, s katero težko usklajuje majhne otroke.
Američani imajo manjše družine od zgodnjih 70. let. Rezultati ankete Gallupa, izvedene med letoma 1936 in 1960, kažejo, da je bilo za večino parov takrat idealno število otrok v družini tri ali več. To se je dramatično spremenilo leta 1973 (kot kaže graf). Od takrat si vsaj pol parov želi manjšo družino – z enim ali dvema otrokoma … če sploh s kakšnim.
Kot je pokazala raziskava Gallupa, lahko družine glede na število otrok razdelimo v dve skupini: na tiste z verskim temeljem in tiste brez njega, ki se manjkrat odločajo za večje družine.
Kaj pa vi?
Kakšno je vaše mnenje o sodobnem trendu manjših družin? Če ste starš, ali imate (ali načrtujete) večjo družino, kot so jo imeli vaši starši? Imata vera in družba na to kakšen vpliv?
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
In kaj se je zgodilo recimo v Ameriki tako tragičnega leta 1973 – da je prav eno leto tako usodno za menjavo trenda?
Verjetno industrija in ženske so začele mnočino hodit v službo :woohoo:
Hm. Takrat je bil v ZDA legaliziran splav. Zanimivo.
Ne vera, ne politika, nič ne vpliva na odločitev, da smem spočeti in roditi samo in največ- ENEGA otroka, pa še za tega- mi Bog odpusti!
Zakaj?
Zaradi razmer v katere smo prišli, to je onesnaženje in izropanje narave!
Manj kot imam otrok, manj se čutim krivo in odgovorno za njihovo težko, nepredvidljivo življenje, življenje njihovih otrok in otrok teh otrok!
Še tega enega bi morali seznaniti kam prihaja in ga vprašati če želi priti!
Čeprav, če bi mene in mojega umrlega 24 letnega sina vprašali, če želimva še enkrat skozi kalvarijo–zagotavljam, da bi tudi on rekel DA!
Ampak midva sva spoznala smisel življenja in dejstvo, da je življenje pač trpljenje, ki se izplača, če se dovolj potrudiš in prosiš za pomoč Najvišjega, za kar pa je potrebna ponižnost–te pa na svetu skoraj ni!