Ko smo izključili televizijo

Dan pred prvo adventno nedeljo smo se odločili, da v adventnem času ne bomo gledali televizije, otroci pa ne bodo uporabljali računalnika, razen za šolske namene.

Prvi dan smo opazili, da je v naši hiši kar nekakšna praznina, še posebej zvečer, dan pa se je zdel zelo dolg. Vsak dan manj smo pogrešali televizijo. Odločili smo se, da bomo razvijali druge sposobnosti, za katere običajno nimamo časa in so vezane tudi na adventni in božični čas.

V prvem adventnem tednu smo nabrali mah in material za adventne venčke. Nato smo izdelovali adventne venčke in aranžmaje iz vejic kodraste vrbe ter z grobo soljo okrasili prazne steklenice in vejice, ki smo jih porabili kot vazice. Naš dom je tako postal bolj topel in domač. Na okna otroških sob in kopalnice ter hodnikov smo prilepili snežinke, ki smo jih izrezali sami s pomočjo rezalnika. Otroci so bili zelo veseli, saj so imeli snežinke na oknih, kljub temu da težko pričakovani sneg še ni padel.

Ne morem reči, da je vse teklo gladko in da nikoli ni bilo slabe volje. Če pa potegnem črto, lahko rečem, da si to pot želim ponoviti.

V drugem tednu smo izdelovali božične voščilnice, na katere smo prilepili posušene listke pahljačastega javorja in jim dodali še malo zlate obrobe. Veseli smo bili, saj smo jih naredili kar 24. V soboto pa smo spekli še makov kolač in božične piškote. Res je, da so nama s hčerko piškoti nagajali, saj jih je dala na kamin misleč, da mora testo vzhajati. Seveda je maslo kar teklo, vendar sva jih kljub temu spekli in v treh dneh že vse pojedli.

V tretjem tednu smo okrasili smrekico. Otroka sta se malo prepirala, kdo jo bo lahko okraševal, vendar sva se z možem odločila, da smrekico okrašuje ženski del, jaslice pa bo delal moški del družine. V soboto smo na sprehodu nabirali dodatke za jaslice (lišaje, kamne). Ta teden se z najmlajšim učiva pesem Sveta noč, hčerka zraven zaigra na flavto in je prav čarobno.

Prejšnji teden smo za naše najbližje in dobrotnike, ki so nam podarili otroška oblačila ali so bili kako drugače darežljivi do nas, izdelali naravna mila z ognjičem in sivko. Naslednji dan pa smo iz gline izdelali podstavke za milo in simpatične jaslice. Otroci so uživali, ko so oblikovali iz gline. Tudi naš triletnik je izdelal odejico za Jezuščka, da ga ne bo zeblo. Mož pa je oblikoval pekač za kamin, da bomo lahko tudi kaj dobrega spekli.

Pred nami je še nekaj dni in bojim se, da bodo kar prehitro minili, načrtov pa imamo še kar nekaj. Speči bo potrebno še potico, božični kolač pa piškote, seveda, saj smo do sedaj spečene že vse pojedli. Upam, da bomo lahko prebrali še kakšen odlomek iz Svetega pisma. Moški del družine že načrtuje, kako bo postavil jaslice v hiši in na terasi. Jaz pa bi rada še izdelala lep aranžma za jedilno mizo.

Letos se prvič ne ukvarjam toliko s čistočo (zavese so še umazane), saj mi je bolj pomembno, da se skupaj pripravljamo na Božič. Včasih mi je težko, ko vidim, da kakšne stvari niso na svojem mestu, in da se je po omarici zopet nabral prah, vendar se poskušam kontrolirati, da ne zdrsnem v nepomembne priprave. Želim, da priprave na božič vsem ostanejo v lepem spominu.

Ko zvečer ležem spat, sem večkrat bolj utrujena kot prej, ko smo gledali televizijo, saj sem sedaj animator jaz. Čutim pa zadovoljstvo, da smo skupaj, da ustvarjamo, da delamo naš dom bolj živ in da se več pogovarjamo. Čutim, da je v naši hiši več miru. Ne morem reči, da je vse teklo gladko in da nikoli ni bilo slabe volje. Če pa potegnem črto, lahko rečem, da si to pot želim ponoviti. Vidim, da smo se bolj povezali, bili bolj aktivni in videli, da tudi sami z malo denarja marsikaj naredimo in je tako pričakovanje Božiča večje. 

Foto: ryanestis.com in osebni arhiv družine Dobovšek