Moška duhovnost je v današnjem svetu zelo zakrita, če že ne zatirana

Foto: Aleš Čerin

V večnem mestu Rim je med 8. in 13. novembrom 2024 potekalo tretje mednarodno srečanje katoliških mož iz moških skupin pod naslovom “Prinašalci upanja”. Prvo tako srečanje je bilo leta 2018 in je začrtano, da se vsake tri leta dobijo katoliški moški z vsega sveta.

Letos se je dogodka udeležilo 6 mož iz Slovenije. Vsakodnevna srečanja so potekala ob pričevanjih, adoraciji, molitvah, predavanjih in sveti maši. Ob pričevanju posameznikov in neformalnem medsebojnem druženju smo dobili veliko spodbud, kako se vneti, goreti in spodbuditi tudi druge za oznanjanje Boga.

Moška duhovnost je v današnjem svetu zelo zakrita, če že ne zatirana. Predstavniki združenj Možje Svetega Jožefa, Kolumbovi vitezi ter Kingsmen so živi pričevalci odločnih mož, ki niso ostali v svoji coni udobja, ampak so aktivirali svojo moško moč, vzdržljivost, pogum, upanje za rast v osebni veri, vzgoji in oznanjanju.

Pričevalci (tudi nadškof) so v svojih osebnih zgodbah odkrito priznali obdobja v življenju brez vere, obdobja prepiranja ali upiranja. Hvala Bogu so kljub temu prišli na pot upanja – tudi s pomočjo molitev njihovih bližnjih.

Osrednji govornik Jim Murphy je v sklopu predavanj Prinašalci upanja nagovarjal katoliške moške k premisleku o naši vlogi v svetu, ki vse bolj tone v obup. Sredi izzivov in negotovosti sodobnega časa je osrednje sporočilo predavanj upanje – dar, ki prihaja od Boga, in je temelj človekovega življenja. Murphy je slušatelje povabil k osebnemu premisleku in dejanjem, ki bi upanje prinašala v življenja drugih.

Spodaj je krajši povzetek vsebine njegovih predavanj:

1. Upanje kot božji dar in človekovo hrepenenje

Murphy je predavanja začel z izhodiščem iz Razodetja 21: “Glej, vse delam novo.” Sporočilo tega odlomka je osnova človekovega hrepenenja po popolni enotnosti z Bogom, kjer bo vsak našel mir – z drugimi, s samim seboj in z Bogom. Izpostavil je, da je upanje del našega najglobljega bistva, skorajda zapisano v naš DNK. Vendar se ga povečini sploh ne zavedamo. To je hrepenenje po miru, ki presega vsakdanjo stvarnost, in želja po svetu brez trpljenja, vojn, bolezni ali smrti.

Kljub temu da je upanje globoko vsajeno v vsakega človeka, Murphy opozarja, da je v sodobnem času veliko ljudi, ki ne vidijo upanja. Svet tone v nihilizem, število samomorov narašča, ljudje pa se zatekajo k samouničujočim navadam. Paradoksalno je, da globoko hrepenimo po Bogu, a se pogosto oddaljujemo od Njega, kar vodi v še večji obup. Upanje ni le želja ali čustvo, temveč trdna zaveza z Bogom, ki presega vsako trenutno stanje.

Pogum enega človeka lahko navdihne mnoge druge. Upanje ni pasivno čakanje, ampak aktivno delovanje, kjer Bog dela čudeže skozi naša dejanja.

2. Zgodbe o junaštvu in upanju

Predavanja so bila prežeta z zgovornimi zgodbami, ki ponazarjajo moč upanja v težkih situacijah. Ena izmed teh je zgodba iz Nizozemske konec 19. stoletja, kjer je vaščan med hudo nevihto kljuboval razdiralnim valovom, ki so ogrožali jez in celotno vas. Ni se hotel evakuirati, ampak je šel sam proti jezu, da bi ga podprl. Njegova vztrajnost je navdihnila druge, da so se pridružili in skupaj rešili svoj dom tako, da so že v visoki vodi možje, žene in otroci drug drugega podpirali pri zadrževanju jezu, da se ni premaknil. Podobno je opisal očeta iz Turčije, ki je med ruševinami šole več dni kopal, da bi rešil sina in njegove sošolce. Ko so jih rešili, je njegov sin z zaupanjem dejal sošolcem: “Vidiš, sem vam rekel, da bo očka prišel po nas in nas rešil.”

Te zgodbe Murphy povezuje z današnjim časom, kjer je svet pogosto kot “jez, ki popušča”, in kliče posameznike, da kot prvi stopijo proti tej “nevihti”. Pogum enega človeka lahko navdihne mnoge druge. Upanje ni pasivno čakanje, ampak aktivno delovanje, kjer Bog dela čudeže skozi naša dejanja. Nehajmo delati za Boga – delajmo z Bogom.

3. Praktični koraki k življenju v upanju

Murphy je predstavil pet ključnih stebrov za krepitev in širjenje upanja v vsakdanjem življenju:

1. Sveto pismo – Božja beseda je temelj vere in upanja. Murphy je poudaril, kako pomembno je redno branje Svetega pisma, saj v njem najdemo osebna sporočila Boga, ki nas krepijo in vodijo skozi življenje. Spomnil je, da so evangeliji (Matejev, Markov, Lukov in Janezov) posebna hrana za dušo in nas napolnjujejo z upanjem.
2. Molitev – Molitev je dialog z Bogom, skozi katerega se poglablja naš odnos z Njim. Murphy je slušatelje povabil k iskreni in osebni molitvi ter poudaril pomen zaupnega odnosa z Očetom. Opisal je, kako se skozi avtentično molitev, celo v trenutkih tišine, Bog razodeva in daje moč za življenje.
3. Zakramenti – Evharistija in spoved sta ključna za prejemanje Božje milosti. Prejemanje evharistije je po Murphyjevih besedah združitev Jezusove in naše duše, ki gori kot eno. Spoved pa je priložnost, da svoje grehe položimo pred križ in sprejmemo Božje odpuščanje.
4. Skupnost – Duhovna moč skupnosti je ena od temeljnih poti do Boga. Murphy je poudaril, da se medsebojno podpiramo, izkušamo Božjo navzočnost in se krepimo v veri, ko se zbiramo kot skupnost. Izpostavil je tudi mistično povezavo z angeli in dušami v nebesih med sveto mašo.
5. Služenje – Aktivno služenje drugim je izraz vere v praksi. Murphy je delil zgodbo iz Mehike, kjer je hrana, namenjena za 140 ljudi, čudežno zadostovala za 600 oseb. To je bila po njegovih besedah izkušnja upanja v Božjo previdnost.

4. Jožef kot zgled moža upanja

Murphy je kot vzor prinašalca upanja izpostavil svetega Jožefa, ki je bil pravičen, ponižen in zvest. Jožef je svoje življenje posvetil služenju Božjemu načrtu, ne da bi iskal lastno slavo. Njegova tišina in predanost ponazarjata, kako živeti v veri in zaupanju, da Bog vedno poskrbi za svoje otroke. Čeprav nimamo zapisane nobene Jožefove besede, lahko z gotovostjo trdimo, da je povedal vsaj eno besedo. Ker je v tistih časih oče povedal, kako bo otroku ime, je torej zagotovo rekel “Jezus”. In to je veliko, saj lahko celotno sveto pismo strnemo v eno samo besedo: Jezus.

Aktivno služenje drugim je izraz vere v praksi.

5. Mož upanja – lastnosti in vloga

Murphy nas spodbuja, naj postanemo možje upanja – možje, ki so stabilni, pogumni in polni vere. Takšni možje so pripravljeni stopiti v “nevihto” sveta in drugim pokazati pot do Boga. Upanje se pokaže skozi radost, stabilnost in notranji mir, ki ga drugi opazijo v naših dejanjih.

Možje upanja niso pasivni opazovalci, temveč aktivni udeleženci v življenju drugih. To vključuje:

• Polnjenje z upanjem – Da bi upanje lahko delili, moramo najprej sami živeti v njem.
• Poslušanje – Prvi korak pri širjenju upanja je, da prisluhnemo drugim z odprtim srcem.
• Dejanje – Stopiti v življenje drugih, jim stati ob strani in jih voditi proti upanju, ki ga ponuja Bog.

6. Bodimo prinašalci upanja

Predavanje se je zaključilo z močnim pozivom: “Potrebujemo vsakega moža, da postane glasnik upanja.” Svet potrebuje sporočilo o Božjem kraljestvu, o resnici, da je upanje resnično in da nas vodi k večnemu življenju z Bogom. S svojim življenjem lahko postanemo pričevalci upanja in druge spomnimo, da je Bog zvest svojim obljubam.

Vabi nas, naj ne ostajamo pasivni, ampak naj bomo glasniki upanja v svetu, ki nujno potrebuje sporočilo odrešenja. Jezus je učence poslal po svetu dva po dva – torej ne same, ampak z bratom (brati). Tu ni matematika ena plus ena je dva. V Božji matematiki je več kot dva. Ko živimo v upanju in ga delimo, postajamo del Božjega načrta za odrešenje sveta. “Glej, vse delam novo,” je sporočilo, ki nas opominja, da je naša prihodnost v Božjih rokah – prihodnost, polna upanja.

Seveda smo poleg obiskovanja pomembnejših cerkva v Rimu obiskali tudi Vatikan in poslušali papežev nagovor ob nedeljskim Angelusu. Večina udeležencev  se je srečala s papežem tudi v sredini avdienci.

Vsa pričevanja, molitve, adoracije, svete maše in nagovori so zbrani na Youtubu kanalu. Toplo priporočam, da si pogledate in podelite misli, ki so vas nagovorile.

Bodimo prinašalci upanja. Povežimo se z brati in oznanjajmo svetu upanje.