Kako slovenski moški živijo svojo duhovnost?

Foto: osebni arhiv

Tretje vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov je potekalo pod geslom “Jaz in ona; »Moža in ženo ju je ustvaril« (1 Mz 1,27)”. Po spletu okoliščin in navdihu Svetega Duha se je odvijalo v prostorih Slomškovega zavoda v Mariboru ravno na 160. obletnico odhoda blaženega Slomška s tuzemeljskega življenja.

Moški vseh starostnih obdobij in stanov (sinovi, dijaki, očetje, dedki, študentje, duhovniki, samski, poročeni …) smo se zbrali v soboto, 24. septembra 2022, na omenjenem kraju.

V zadnjih desetletjih (stoletju) se je javno zavedanje moške duhovnosti in moške vloge v verskem življenju na žalost skrčilo samo na duhovnike. V javnosti je bila (in je na žalost še vedno) podoba vernikov v sliki duhovnika, ki mašuje v cerkvi, v kateri so v večini ženske in otroci. Spoznanja, da je moški že v svojem domu poklican, da je družinski duhovni vodja in da tudi on opravlja duhovniško, kraljevsko in preroško službo kristjana, na žalost niti pri verouku nismo bili deležni.

Moški odmiki – moški blagoslov

Bogu hvala, da so se leta 2008 na pobudo jezuitskega duhovnika p. Vilija Lovšeta začeli moški odmiki.

Moški je v svojem domu poklican, da je družinski duhovni vodja in da opravlja duhovniško, kraljevsko in preroško službo.

Od udeležencev takih odmikov je nato prišla pobuda po rednem srečevanju moških v moških skupinah. Prva skupina je nastala 2011. Za njo se ustanavljajo še druge po vsej Sloveniji.

Da nas je veliko, se je letos spet pokazalo na vseslovenskem srečanju, kamor smo prišli z vseh koncev Slovenije in skupaj preživeli dan v obhajanju svete maše, v slavljenju, zahvaljevanju, poslušanju, adoraciji, pogovoru, medsebojnem izmenjavanju izkušenj …

Program smo začeli ob 9:00 s polurno molitvijo rožnega venca pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 9:30 smo se zbrali pri sveti maši, ki jo je  vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Nadškof nas je v pridigi nagovoril z zgledom blaženega Antona Martina Slomška, ki je svoje talente in čas daroval za služenje. Služenje Bogu, služenje vernikom in služenje domovini. Med mašo in točkami dnevnega programa nas je k slavljenju vzpodbujala slavilna glasbena skupina.

Po sveti maši in po okrepčilu z druženjem v jedilniških prostorih zavoda smo se spet zbrali v dvorani.

Najprej se je na kratko predstavilo nekaj moških skupin in podelilo, kaj jih povezuje ravno v taki skupini. Nekatere so bolj osredotočene na slavilno glasbo, spet druge se vzpodbujajo v čistosti v predzakonskem življenju, nekatere bolj nagovarja adoracija … Organizirajo se romanja, duhovne vaje ob postu, kolesarska romanja, moški zajtrki.

Vloga očeta v družini

Dr. Perko nam je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj predstavil, kakšen pomen ima moški v družini za zdravo vzgojo otrok in funkcioniranje družine. Poudaril je, da so današnji postmoderni časi za moškega težki. Težnja je napraviti novega človeka in pri tem gre za zanikanje vsakega temelja. Človekovo mišljenje se uravnava v smeri, da niso potrebne nobene omejitve in s tem se človeka postavi na mesto Boga. To pa ne pelje v boljše čase, ampak v propad.

Prav tako je norost zanikanje biološkega spola. Gre za moralno kulturno revolucijo – borbo proti družini, proti religiji, proti lastni identiteti. Predvsem moški smo na udaru. Moškega se skuša izriniti iz družine in s tem se poruši vzgoja otrok, predvsem sinov.

Kaj pa je vloga moškega v družini? Prvega pol leta otroka je mama zanj edina pomembna. Očetova naloga v tem obdobju je, da skrbi za mamo. Mati rabi podporo in ljubezen svojega moža, da lahko vstopi v simbiozo s svojim otrokom.

Prvo leto je obdobje, ko otrok vzpostavi temelje za odnose do sveta. Če tega ni, se vzpostavi temeljno nezaupanje. In potem vse življenje živi v nezaupanju in se ne more spustiti v odnose z drugimi. Če nekaj manjka v tem razvojnem obdobju, je to potem silno težko nadomestiti.

Druga faza otrokovega razvoja je od prvega do četrtega leta. To je obdobje osamosvajanja. Pri treh letih otrok začne vstopati v družbo – nista več samo on in mati. Ko dopolni tri leta, je dobro da gre v vrtec – vstopi v zunanji svet. Tukaj počasi vstopa vloga očeta. To je proces Ojdipovskega kompleksa. Otrok se mora naučiti, da je svet poln nekih pravil in vloga očeta je, da ga poduči. Naloga očeta je, da odpelje otroka od matere v svet. Oče mora otroka v tem času naučiti discipline. Uči ga odlagati potrebo. Nekatere frustracije je treba preživeti.

Mama nikoli ne sme pred otrokom kritizirati očeta. Če meni, da je oče šel kje preveč na strogo, naj se z njim pogovori na samem, ne pred otroci.

Velik problem so velikokrat tudi matere. Ko oče skuša vzpostaviti norme malo bolj na trdo, se mati preveč zavzame za otroka. Do pubertete se zaradi tega še ne prikažejo problemi. Ob puberteti pa se pojavijo težave. Takrat mati reče očetu: “Pridi in nekaj naredi!” Takrat je že prepozno. Ker je bil oče prej odrinjen ali pa ni aktivno vstopal v vzgojo, mama igra dvojno vlogo (matere in očeta).

Tu mora oče vstopiti v vzgojni proces. Mama nikoli ne sme pred otrokom kritizirati očeta. Če meni, da je oče šel kje preveč na strogo, se o tem naj pogovori na samem, ne pred otroci.

V družini sta mati in oče pomembna za vzgojo. Njuni vlogi pa sta različni. Če je otrok imel dobro podlago, ga kasneje identiteta klape ne bo potegnila. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki dober zgled v družini. Naloga postavljanja meja je vloga očeta, ne matere.

Dr. Perko se je dotaknil tudi odnosa moža in žene. Moška naloga je tudi, da če ima žena ambicije v karieri in izobraževanju, da ji to omogoči. Zrel odnos je v tem, da eden drugemu pomagamo. S tem moški ne izgublja svoje moške vloge. Zavedati se je treba tega, kaj pomeni biti moški. To ni vloga mačista v patriarhalnem smislu. Naučiti se je treba empatično vživljati  v svet partnerja, čeprav se z njim ne strinjam. Od svojega sozakonca ne pričakujmo sprememb. Spremenimo se lahko samo mi sami.

Moški in splav

Gospa Urška Cankar Soares nam je predstavili pogled žene, mame in vodje Pohoda za življenje.

Splav je v prvi vrsti moška tema. Sodeč po raziskavah v tujini 90 % žensk, ki se odloča za abortus, sploh ne bi razmišljalo o tej možnosti, če bi jim očetje otrok stali ob strani. V Sloveniji namerno ne želijo delati takih raziskav. Svet nam govori, da moramo biti o tem tiho, vendar bi moralo biti ravno nasprotno – biti moramo pogumni in govoriti o tem. Za boljšo predstavo, kako je videti otrok, ki se skozi tedne razvija v maternici, je Soaresova prinesla modele razvijajočega se otroka v naravnih velikostih glede na tedne od spočetja naprej.

Bog je najprej ustvaril Adama. Najprej je bil moški, da je pripravil svet za sprejem Eve – žene. Tako tudi zdaj lahko samski fantje pripravijo svojo dušo in telo za sprejem dekleta, ki se bo ob njem čutilo varno in ljubljeno.

Splav je v prvi vrsti moška tema. Sodeč po raziskavah v tujini 90 % žensk, ki se odloča za abortus, sploh ne bi razmišljalo o tej možnosti, če bi jim očetje otrok stali ob strani.

Moški smo poklicani, da smo varuhi svojih družin, tako kot je bil sveti Jožef varuh in steber svete družine. Bodimo pozorni tudi na oblačenje naših hčera. Zavedajmo se tega, da naše otroke pripravljamo za pot v nebesa.

Moške osebne izkušnje in okrogla miza

Po osrednjem predavanju je bila ura namenjena za delo po skupinah. V skupinah je vsak povedal svojo izkušnjo o njegovi poti vere, izkušnjah osebne verske drže in podajanja vere v družini. Vsak ima svojo življenjsko pot, vendar nam je skupno to, da želimo sebe in svoje bližnje peljati po poti vere. Na žalost smo pri nekaterih otrocih zamudili marsikateri trenutek, vendar te skrbi predajamo Bogu in verjamemo, da bo On na koncu uredil tako, da bo dobro.

Po delu po skupinah je sledila ura za kosilo z druženjem. Zaključni del dneva je predstavljala okrogla miza s številnimi gosti, ki jo je moderiral skavt Nejc Kurbus.

Poleg osrednjih dopoldanskih govornikov so se okrogli mizi pridružili še: moralni teolog in duhovnik dr. Ivan Štuhec, psiholog in psihoterapevt Rudi Tavčar, voditelj, pričevalec in predavatelj iz društva Družina in življenje Aleš Čerin, soorganizator srečanja duhovnik Francesco Bertolini ter srčni in verni nogometaš Marcos Tavares.

Če je odnos z ženo dober, potem dobro igra. Ko pa so včasih kakšni družinski problemi, pa se to odraža tudi v njegovem igranju na nogometnem igrišču.

Ga. Urška Cankar Soares je kot organizatorka Pohoda za življenje poudarila, da je zdaj naš čas. Minil je Abrahamov čas, minil je Mojzesov čas … Zdaj smo mi na vrsti, da se postavimo za dobre stvari. Vsak izmed nas ima svoj krog ljudi, ki jih lahko nagovori. Vsak lahko nekaj naredi, pa čeprav si misli, da ni dovolj.

Nogometaš s Svetim pismom

Marcos Tavares je pričeval, da je Sveto pismo začel spoznavati pri dvajsetih letih. Ko si slaven in imaš velike uspehe, si v večji nevarnosti, da zaideš na pot pretiranega uživaštva. Ob večjih proslavljanjih je raje šel domov, k družini. Če imam Jezusa v svojem življenju, potem je veliko lažje živeti in pričakujemo srečen konec. Svojo nogometno kariero vidi kot način misijonarjenja. Vesel je, da ima družino, ki ga podpira – z ženo sta kot ekipa. On bolj skrbi za zunanje zadeve, ona bolj za družino doma. Če je odnos z ženo dober, potem lahko dobro igra. Ko pa so včasih kakšni družinski problemi, pa se to odraža tudi v njegovem igranju na nogometnem igrišču.

Ker je v javnosti znan kot kristjan, se od njega veliko več pričakuje. Tako so na primer na tekmah pričakovali, da ne bo lagal, če ga vprašajo, ali je bil zares “aut” ali “faul”.

Duhovnik Francesco Bertolini je vesel, da ima na svoji fari dve zakonski skupini. Veseli se parov, kjer se mož in žena trudita drug drugega ljubiti in spoštovati.

Duhovnik Ivan Štuhec je izpostavil, da imata v hebrejskem jeziku besedi “mož” in “žena” enaka korena in da črke teh dveh besed sestavljajo ime za Boga – Jahve. Moški in ženska ne moreta vzpostaviti medsebojnega odnosa brez odnosa do Boga.

Psihoterapevt Rudi Tavčar je povzel Slomškovo stališče, ki je bilo omenjeno med mašno pridigo – pomembne moške lastnosti so: trdnost, prijaznost, empatija do sebe in drugih. Preveč ali premalo strogosti v družini je lahko razlog za ločitve.

Aleš Čerin je predstavil, da v društvu Družina in življenje stremijo k višjim ciljem. Za nas ni vse dobro. Odnos med zakoncema mora biti eliten. Naš cilj je izžarevati tak odnos, da naši otroci komaj čakajo, da se poročijo.

Psihoterapija ima neko svojo mejo. V veliko primerih gre pri pacientih za duhovno težavo. Takrat je treba poslati človeka k duhovniku.

Dr. Andrej Perko je povedal svojo zgodbo, kako je preko lastne odvisnosti od alkohola s pomočjo žene prišel do dr. Ruglja. Rugelj je bil prav tako mnenja, da je treba ustvariti elito. Ta svet je “nor” in nujno je, da se ljudje enakih nazorov združujejo in medsebojno podpirajo. Psihoterapija ima neko svojo mejo. V veliko primerih gre pri pacientih za duhovno težavo. Takrat je treba poslati človeka k duhovniku.

Na koncu srečanja smo bili povabljeni, da zavzamemo aktivno držo pri dveh pomembnih aktivnostih, ki se bosta dogajali te dni. In sicer  27. septembra bo shod za zaščito otrok in družin pred Državnim zborom in 1. oktobra Pohod za življenje.

Naj zaključim z mislimi, ki nekako povzemajo naša moška duhovna razmišljanja:

“Moški radi delamo iz svoje moči. Na moških skupinah se učimo, kako se odpreti Bogu. Pri slavljenje se priklopimo na Jezusa. V središče postavimo Boga in potem je vse na pravem mestu.”

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Preveri pakete

Komentarji

  1. Vloga očeta v družini -> Dr. Perko -> Odlično!

    Splav? Dejstvo je, da ne VEMO kaj je Bog najprej ustvaril in ali je sploh moški! Čemu se vedno dojema, da je moški?! Zato, ker so biblijo pisali moški, ker so pač v tistem času to pravico imeli izključno moški? Bljak.

    Splav ni in ne bo v prvi vrsti moška tema. Sodeč po KATERIH raziskavah v tujini 90 % žensk, ki se odloča za abortus, sploh ne bi razmišljalo o tej možnosti, če bi jim očetje otrok stali ob strani? A so očetje še pred desetletji zganjali cirkus če se je kak otrok rodil nezakonski ali so ga cerkvene avtoritete? Dajte si nalit kaj čistega v kelihe, no, pa reči bobu-bob, kdo je stigamtiziral samohranilke in na sploh obstoj otroka, spočetega IZVEN formalnega zakona, ki ga določa neka znana organizacija, ki se je nekoč postavila med boga (nemalokrat pa tudi nadenj) in ljudi. Hecno je, da v “neciviliziranih” družbah (beri nekatoliških) in ljudstvih tega stigmatiziranja ne poznajo; pa niti splavov. Otroci so tam družbeno bogastvo. Pri nas pa samo “pravoverni”, ostali pa so pankrti – manj kot živali. Bljak, drugič.

    V Sloveniji namerno ne želijo delati takih raziskav -> Vir te trditve?
    Svet nam govori (kateri svet?), da moramo biti o tem tiho (vir te trditve!), vendar bi moralo biti ravno nasprotno – biti moramo pogumni in govoriti o tem (saj se govori in se je govorilo, že v času moje mladosti, daleč v socializmu). Za boljšo predstavo, kako je videti otrok, ki se skozi tedne razvija v maternici, je Soaresova prinesla modele razvijajočega se otroka v naravnih velikostih glede na tedne od spočetja naprej. -> In pri verouku smo 12 letniki gledali film nagravžnega abortusa (očitno v želji, da se nam priskuti). Ampak operacija hemeroidov je še bolj nagravžna. Primer je dober, ker otroci nismo prav ničesar čutili do tistega “človeka”, ampak smo se zgražali nad krvjo. Nismo imeli občutka, da se ubija človek … očitno zgrešano, ker naši otroci teh filmov niso več rabili gledat.

    Bog je najprej ustvaril Adama -> vir in dokaz? Najprej je bil moški -> Kaj če je bila najprej ženka?! Da je pripravil svet za sprejem Eve – žene -> da, da, zagotovo je bilo tako, ker samo tako se lahko žensko degradira na stopnjo “žene, moževe družice” že v prvem dejanju in na tem potem temelji celotno religijo. Pač enakopravnost mbo morala cerkev še jemati, preden bo povrnila ugled. Ah, pa da se ne dotaknem grozljivih obsežnosti abortusov narejenih na redovnicah, ki so že samo s tem grešile, da ne rečem, so grešile pri zanositvi – oboje nepostovoljno! Ne upam pomisliti na grozljivo trpljenje teh žensk, ki so živele s tem grehom, občutkom sramu, greha, krivde, nečistosti in nemoči. Lahko bi samo rekel “prekleti moški”, ki so jih zlorabili tam, kjer bi jih morali najbolj zaščititi. Ja, cerkev pač ni ustanova, ki bo moralizirala o splavu. Mačistična organizacija, ki je spletla epski konstrukt kako na demokratičen način zatirati ženske. Zakaj se moški ženske bojijo, v bistvu? Ker v njih zraste nov človek, ker imajo svobodno voljo odločati S KOM bodo spočele, ker imaj osvobodno voljo odločati s kom ne bodo, ali čigavega potomca nočejo, ker imajo največkrat bolj razvite čute, inteligenco in intuicijo in ker so v mnogih pogledih naprednejše zasnovane od moških. In vse to je treba zatirati in narediti take zakone, da bodo žensko pravljali v podrejen položa in jo omejevali; ali pa silili v razmerja, ki jih noče. Primer: “Poroka” sili žensko v razmerje brez možnosti prekinitve. Ženske do pred nedavno niso imele volilne pravice, o njej so odločali moški. Ženska je dolžna možu rojevati potomce. Ženska nima pravice do izbire. Ženska nima pravice do prekinitve nosečnosti. Ni pa RKC edina ustanova, ki omejuje pravico žensk in bi bilo krivično izpostavljati le-to! Zatiranje žensk je najti povsod, tudi med ljudstvi, ki nimajo uradnih religij.

    “Bodimo pozorni tudi na oblačenje naših hčera. Zavedajmo se tega, da naše otroke pripravljamo za pot v nebesa.” -> o Bog! Prav tako moramo biti pozorni na oblačenje naših sinov! Izzivanje ni dobro ne glede na spol.

    “Moški smo poklicani, da smo varuhi svojih družin” -> Spet poveličevanje moškega in degradacije ženske na nesposobno in ranljivo bitje (ko pa je vse prej kot to in smo revčki pravzapram moški – Dr. Perko bo že vedel), ki potrebuje zaščito. Nekako tako kot gostinski lokali potrebujejo zaščito mafije. Drugače pa smo verjetno že slišali, da se je za svoje otroke “borila kot levinja”, kaj ne? Za “njega” pa smo slišali zgolj, da “je nanjo rjovel kot lev”. Tako nas uči narava, ki ni pokvarjena ali obremenjena od religij, spisanih od moških za moške: za zarod se bori SAMICA, sameci pa se šopirijo, rjovejo in spopadajo kdo bo obvladoval področje (in s tem širil svoje gene). Na koncu vedno odločajo samice, samo pri človeku ne. Če pri vseh živalih samice lahko izberejo najbolj genetsko ustreznega partnerja, pa ga pri človeku ne morejo. Če lahko živali izberejo vsaj najmočnejšega (zdravega, čilega), pa ga pri človeku ne morejo, saj se je “moč” pri človeku politične narave. Več kot nazorno pa je dejstvo, da so najbolj politično močni ljudje praviloma slabšega zdravja, slabših genov, ter slabših karakternih in duhovnih kvalitet. Ženska ima na izbiro ali se bo poročila s poštenim revežem ali z bogato barabo. Ker svet preferira denar in veljavo, se mnoge ženske “narobe odločijo”. Nato sledijo ločitve in tudi splavi. Evo, tu tiči srž problema. Ko bo poštenje zmagovalo v družbi, ko bo duhovna čistost spet vrednota in ne posmeh, bo problemov manj.

    “Moški in ženska ne moreta vzpostaviti medsebojnega odnosa brez odnosa do Boga” -> drži, če pač to, ki nas vse obdaja imenujemo Bog (s čimer ni nič narobe). Lahko pa brez vsega tega seksata in spočneta otroka, ki potem ne bo zaželjen od nikogar izmed njiju in daj jima še toliko informacij, ne bo pomagalo.

    “Naš cilj je izžarevati tak odnos, da naši otroci komaj čakajo, da se poročijo” -> drži, kajti otroci staršev, ki so komaj shajali, ki so bili nestrpni do otrok in so nenehno tarnali, se ne bodo hoteli poročiti, mnogi pa niti imeti lastnih otrok (s čimer ni sicer NIČ narobe, a ne cerkev?!).

    Ša dobro, da imamo Perka, da še kdo omeni Ruglja, ki je bil za večino norec, odpadnik in nesprejemljiv. “V veliko primerih gre pri pacientih za duhovno težavo. Takrat je treba poslati človeka k duhovniku.” -> drži, samo kdo je ta duhovnik? Ti, ki se tako kličejo, torej nižji rang katoliških uslužbencev, so daleč od duhovnikov, ki bi znali reševati kompleksne probleme. Kristus je bil alfa-duhovnika. Genijalec, empat, guru, modrec, … ampak TA vera je bila zatrta. Zamenjala jo je predelana religija, ki je usklajena s tedanjimi političnimi centri moči, v korist moškim. Kako naj moški, ki nima ženske, družine, niti izkušenj z otroci, svetuje mami samohranilki v zvezi z njenimi težavami z možem? Storil bo to na podlagi naučene prakse iz knjig in predavanj, ki pa je to, kar pravim dva stavka nazaj: konstrukt moške elite. Po 1000+ letih niti ne moremo več zaznati problema, ker se je že 1000 generacij rodilo v tem sistemu. Vsi drugače misleči so bili obsojeni, zatrti ali pobiti. Tudi dr. Jenz Rugelj ni užival širše podpore; bil je marginaliziran.

    “Moški radi delamo iz svoje moči.” -> res je, ke samo to znamo, ker smo tako naučeni, od sv. pisma naprej. “Na moških skupinah se učimo, kako se odpreti Bogu – V središče postavimo Boga” -> edino pravilno, kajti nismo center sveta mi sami.

    ***

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja