Kdo je kriv za (pre)težke šolske torbe?

Foto: Shutterstock

Vsako leto se tekom šolskega leta odpirajo vedno iste razprave. Tako se trenutno otroci pritožujejo in starši modrujejo o pretežkih šolskih torbah. Celo na družabnih omrežjih se sem in tja pojavi kakšna fotografija šolske torbe na tehtnici, ki jasno kaže njeno težo. In komentarji pod njimi? Od zgražanja nad tem, pomilovanja otrok, pa vse tja do nujnosti špartanske vzgoje v dobrobit otrokovega razvoja!

Znani so celo primeri učiteljic, ki nesramno kričijo na starše, babice in dedke, ki otrokom nosijo težke šolske torbe. A malo šibko telo ter samostojnost na tem mestu nista ravno v korelaciji. In razvajenost ni obratno sorazmerna teži, ki jo nosiš na hrbtu.

Pretežko breme na razvijajočem se telesu

Teorija, da se bo otrok s težko šolsko torbo v življenju prej utrdil, je namreč za lase privlečena. Teža šolske torbe naj ne bi predstavljala več kot 10% teže šolarja, a s tako lahko torbo se v praksi lahko pohvali le peščica.

Toda zakaj morajo biti ravno otroške hrbtenice tiste, na katerih se lomijo dobička željni lobiji v ozadju šolskega sistema?

Nošenje pretežkih šolskih torb nedvomno vodi v deformacijo hrbtenice, ki se šele razvija in raste. Zdravstveni delavci na tem mestu posebej opozarjajo na škodljivost nošenja na enem ramenu, saj hrbtenico v tem primeru vije tudi vstran. Kadar otrok nosi pretežko šolsko torbo, je avtomatsko nagnjen naprej, pri čemer se tako kosti kot mišice ne razvijajo, kot bi se morale, kar vodi v nepravilno držo (skolioza, povešena ramena, deformirana s-oblika, …). Kratkoročne posledice pa so čutiti kot bolečine v vratu, ramenih in hrbtu.

Zanimiv je tudi nasvet, naj se jo, če je nošenje težke torbe neizogibno, med potjo čim manjkrat odloži in ponovno naloži na hrbet.

Kako težke so pretežke torbe?

Šolske torbe same po sebi navadno tehtajo manj kot kilogram. Ko jo napolnimo, tako po »deset procentni teoriji« šolska torba povprečno težkega tretješolca s 25 kilogrami ne bi smela preseči teže 2,5 kg. A ima navadno okoli 5 kg. Povprečna teža šolske torbe šestošolca se giba med 6 in 8 kg, za kar bi lastnik potreboval vsaj 60 kg telesne teže, da le-ta nebi ogrožala razvijajoče se hrbtenice. Primerljivo bi moral odrasel človek z 80 kilogrami vsak dan v službo in nazaj nositi 16 kg teže. Morda bi v tem primeru manj ljudi zagovarjalo dejstvo, da to človeka pač utrdi.

Čemu toliko šolskega gradiva?

Da je šolskih učbenikov in delovnih zvezkov bistveno preveč, čivkajo že vrabci na strehah. Vsako leto znova se starši sprašujemo, če je za snov, ki naj bi jo otroci v posameznem letu osvojili, res potrebno toliko gradiva, ki otroke udari po hrbtu, nas pa po žepu. Odgovor je seveda jasen in ga dokazuje tudi teža šolskih torb učencev, ki obiskujejo zasebne Waldorfske in Montessori šole. Šolske torbe prvošolčkov tukaj tehtajo 2 kg, šestošolcev pa okoli 3,5 kg. Brez uporabe učbenikov in delovnih zvezkov dosegajo pravzaprav zelo visok nivo zahtevanega znanja. Toda zakaj morajo biti ravno otroške hrbtenice tiste, na katerih se lomijo dobička željni lobiji v ozadju šolskega sistema? Kajti prepisovanje s table, delovni listi in učenje v naravi že dolgo niso več profitabilna zadeva.

Povod za solidarnost in odgovornost?

A težke šolske torbe bodo kljub vsem opozorilom do nadaljnjega ostale realnost. Realnost, ki pa jo lahko izkoristimo tudi za učenje odgovornosti, iznajdljivosti in solidarnosti.

Ko je naš sine v prvem razredu pri borih 14-ih kilogramih na hrbet zavihtel šolsko torbo in se pri tem prevrnil kot rakla, sva ugotovila, da v šolo nosi vse delovne zvezke, tudi tiste, ki jih na določen dan ne potrebuje. Poleg tega je imel v torbi natlačenih še nekaj igrač, kamnov in dve plastenki pijače (ena od njiju je bila že rahlo plesniva). S tem, ko si je vsak dan torbo smiselno pripravil, se je uril v odgovornosti. Žal pa še vedno ni dosegel teže priporočenih desetih procentov.

Zavedam se, tako kot večina staršev, da so šolske torbe pretežke. Nikakor pa ne morem ob vsem tem mimo vprašanja, če današnji otroci še znajo med seboj sodelovati in biti drug do drugega solidarni. Namesto, da se skupaj s starši pritožujejo nad težo beril in atlasov, bi si le tega lahko delili s sošolcem. Žal pa se bojim, da se otroci današnjega časa ne znajo več dogovoriti s sosedom in skupaj brati iz enega berila, kot smo to počeli mi.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja