Kako spraviti študenta od doma

Foto: Shutterstock

Sin se bo naslednje leto vpisal na fakulteto. Za večino mladih je to trenutek, ko gredo od doma, mi pa živimo v Ljubljani, kjer je tudi faks, na katerega se želi vpisati. Privoščim mu, da bi šel na svoje, ker imam zelo lepe spomine na svoja študentska leta. Zdi se mi kar naporno, če si pri dvajsetih še vedno ves čas doma. Poleg tega bi mu koristilo malo stika z »resničnim življenjem«, kjer je treba za vse poskrbeti sam. Sicer ga moram pohvaliti, da je precej samostojen, ampak življenje doma je le življenje doma, vedno ti nekdo krije hrbet. Glede na cene najemnim v prestolnici si enostavno ne moremo privoščiti, da bi sinu plačevali sobo nekaj kilometrov od doma. Ena opcija bi bil študij v tujini v primeru, da bi sin našel kakšno primerno štipendijo. Vendar mu ta možnost ne diši preveč, zdi se mi, da ga tujina kar malo plaši. Na kakšen način mu lahko z možem pomagava pri samostojnosti, čeprav morda sploh ne bo šel od doma?

Draga starša!

Vprašanje samostojnosti je aktualno ves čas otrokovega razvoja, saj pravzaprav od malih nog spodbujamo in hvalimo napredek naših otrok. Zaploskamo jim, ko osvojijo prve samostojne korake, vzklikamo ob prvih besedah in prvih golih ter vzponih na hrib. Tudi mladi odrasli si želijo, da bi bili ob napredku videni in pohvaljeni, kot na primer ob skuhani samostojni jedi, opravljenem vozniškem izpitu, prvem zaslužku itd. To naj se ne bi končalo v otroški dobi, temveč je prav, da opazimo korake tudi na poti samostojnosti v zrelo odraslost. Tako postane proces osamosvajanja nekaj zelo naravnega, česar se mladostniki veselijo in tudi sami prepoznajo to kot vrednoto.

Pot osamosvajanja in skrbi zase bo za študenta, četudi bo bival doma, veliko bolj prijetna in varna, če starši vanj verjamejo, mu dajejo priložnosti, da se lahko preizkuša v različnih dejavnostih, sprejme tudi težje izzive, gre ven iz cone udobja in skozi frustracije, ki so tudi del odraslega sveta.

Kot pravita, iščeta različne možnosti, kako bi sina spodbujala k samostojnemu življenju glede na dane stanovanjske, finančne in izobraževalne možnosti. Že to, da ima streho nad glavo, da bo lahko šel študirat in ima starša, ki sta v odnosu z njim in ga spodbujata, je dobra osnova, ki bo sinu dala zagon, da postane odrasel. Navajam pa še nekaj področij, kjer bi sina lahko spodbujala, da bi pridobil nove izkušnje, postal samozavestnejši in kasneje zrel odrasel moški. Če česa od naštetega še nista uvedla in sta do sedaj delala namesto njega, nič zato. Pogovorita se s sinom in mu navdušeno (ne z jezo) povejta, da bodo odslej spremembe, za katere se boste trudili skupaj.

  1. UČENJE ŽIVLJENJSKIH VEŠČIN: Izrazite jasna pričakovanja in odgovornosti glede gospodinjskih opravil, s pravili in mejami, ki naj bodo sprejeta v kompromisu in medsebojnem usklajevanju (npr. enkrat tedensko naj skuha kosilo). Če še nikoli ni opral perila, spekel kruha, opral družinskega avta itd., mu sprva pomagajte, nato ga le opazujte, potem pa mu zaupajte, da bo domača opravila naredil sam.
  2. PREVZEM ODGOVORNOSTI ZA ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI: Naj razišče vse, kar je pomembno vedeti o študiju, ki ga je izbral, o izpitnih rokih, katere druge možnosti fakulteta še ponuja (krožki, klubi, poklicne možnosti in interesi itd.), kako bo učinkovito upravljal s svojim časom in urnikom, s prevozi, postavi naj si kratkoročne in dolgoročne cilje.
  3. UČENJE SPOŠTLJIVEGA ZAGOVARJANJA SEBE PRED AVTORITETAMI: Ker se bo pred profesorji na fakulteti, bančnim uslužbencem, inštruktorjem vožnje, avtobusnim šoferjem, delodajalcem moral znajti sam in se zagovarjati, se bo s tem spontano naučil novih veščin.
  4. SPREJEMANJE LASTNIH ODLOČITEV IN UČENJE IZ NAPAK: Naj izbira in se odloča po svoje, čeprav vam mogoče kakšna stvar ne bo všeč (npr. način oblačenja, morje s prijatelji); če bi ogrožal sebe ali druge (npr. uživanje drog, prehitra vožnja), mu pa le pomagajte k boljši izbiri. Spoštujte njegovo zasebnost. Ob težavah naj sam razišče, kako bo šel naprej, če bo prosil za pomoč, pa mu bodite v oporo.
  5. FINANČNO OPISMENJEVANJE: Naj si naloži aplikacijo za spremljanje prihodkov in odhodkov, služi naj denar, varčuje, postavi naj si dolgoročne cilje (npr. nakup lastnega avtomobila, stanovanja, potovanja, obdarovanja drugih …).
  6. GRADNJA SOCIALNE MREŽE: Zelo pomembno je, da ne ostaja sam doma, ampak naj se druži s prijatelji, pridruži kakšni skupini, ki ima podobne interese kot on, hodi naj na zmenke, spoznava nove ljudi.
  7. OSEBNI HOBIJI: Naj si poleg študija privošči različne hobije, koncerte s prijatelji, izlet v tujino, športne aktivnosti itd.; spodbujajte ga tudi tako, da ste sami aktivni, ga povabite na kolesarjenje, v hribe, ogled razstave …
  8. PROSTOVOLJSTVO: Sam naj se vključi v prostovoljno delo, v projekte in naj ne čaka na navodila in usmeritve drugih.
  9. ČUSTVENA NEODVISNOST IN ASERTIVNOST: Spodbujajte ga, da jasno izraža svoja čustva, občutke, potrebe in skrbi. Da zna postaviti mejo, poskrbeti in se postaviti zase, se zaščititi in biti odločen.
  10. OBVLADOVANJE STRESA: Spodbujajte ga, da ob frustracijah, vznemirjenju, jezi, tesnobi, nemoči, obupu, sramu npr. v zvezi z odnosi z nasprotnim spolom ali prijatelji, izpiti, družbenim udejstvovanjem, domačimi opravili … prepoznava in primerno izraža svoja notranja stanja in potrebe ter poišče konstruktivne načine za soočanje z njimi.
  11. NEGOVANJE VESELJA IN HVALEŽNOSTI: Naj išče dogodivščine, odnose, izzive, ki mu bodo v veselje, in se uči zahvaljevati za darove, ki so mu dani (zdravje, študij, bližnji …). Spodbujajte tudi družinski čas, kjer se boste sprostili, šalili in izmenjali svoje izkušnje. Da bo spoznal, da je svet odraslih nekaj lepega in ne le svet poln skrbi in nevarnosti.

Dovolita sinu, da sam ugotovi, kaj je to odraslost. Naj vama pove, kako si jo predstavlja. Če je namreč starše zelo strah, da njihovi otroci ne bodo vedeli, kako biti odrasli in so (nezavedno) prepričani, da otroci nočejo biti odrasli in se jim odraslost zdi strašljiva, potem imajo problem starši in bi morali svoje strahove z nekom predelati. Zaradi tega potem namesto mladega človeka naredijo vse, kar bi zmogel že sam, da ga rešijo pred neuspehom, odstranijo vse ovire. Od pranja cunj, vpisa na fakulteto, iskanja zaposlitve in vožnje avtomobila na servis pa vse do urejanja na banki in nakupa preko spleta. Dogaja se namreč, da potem študenti ne verjamejo v svoje zmožnosti, počutijo se slabo opremljeni, ostajajo v nedogled doma, se zapirajo vase in v svoj svet, postajajo depresivni, njihove izvršilne funkcije se poslabšajo, medtem ko zamudijo paleto dogodivščin, ki jih ponuja ta svet.

V primeru, da starši zelo spodbujajo mladostnika k samostojnosti, pa ta vseeno kaže hudo stisko, tesnobo, ždi cele dneve pred telefonom ali računalnikom v svoji sobi, ne študira ali dela, nima prijateljev, hobijev itd., potem naj si cela družina poišče strokovno pomoč, da ozavestijo, od kod ti vzorci, morebitni strahovi in ovire.

Draga starša. Četudi bo vajin sin živel doma in ne v študentskem domu, bo imel dovolj priložnosti za učenje samostojnosti. Na poti v odraslost bo postajal neodvisen in bo prevzemal odgovornosti, preizkušal bo nove stvari in samostojno sprejemal odločitve. Ugotavljal bo, kdo je in kaj želi biti, vključno z vrednotami, ki jih želi živeti. Za to pa potrebuje ljubezen, spoštovanje in podporo. Bodita svojemu sinu varna baza, kamor se lahko vrne po pomoč, nasvet in podporo, a pot naj si izbira sam in po njej dela korake, saj se bo ob tem učil in rasel v pokončnega, pogumnega in čutečega moža. Vsem vam želim veliko veselja in medsebojne povezanosti na tej poti.

Odgovor je zapisala zakonska in družinska terapevtka mag. Janja Grilc, ki je vodja Terapevtskega centra Iskreni.

Svoje vprašanje za naše strokovnjake v sklopu Svetovalnice Iskreni lahko pošljete na [email protected].

Vir: Iskreni

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Tega pa res ne razumem. Živite v Ljubljani, fant je star 18 let in vi bi ga kar poslali v najemniško stanovanje!
    Moj najmlajši sin ima službo v Ljubljani in živi v najemu. Za najemnino in stroške plačuje cca 350 €. Če bi živel doma, mu najemnine ne bi bilo treba plačevati, pa tudi hrane ne. Dovolj bi mi bilo, če bi mi kaj prispeval k položnicam in kdaj nakupil špežo v trgovini.
    Imam občutek, da nekateri starši komaj čakajo, kdaj bodo brcnili svojega otroka skozi vrata. Saj samostojni in odgovorni so lahko tudi doma.
    Ko se mladi zaposlijo, so plače v začetku nizke. Če še od tiste majhne plače plačuješ najemnino, kako si lahko kaj prihraniš?
    Po drugi strani imamo ogromne dvodružinske prazne hiše, v njih živi ena vdova ali vdovec, mladi pa so v najemu in plačujejo visoke najemnine.

    1. Kako dobro ste tole napisali,samo barcaffe.
      Jaz tudi želim da bo šel moj sin v svet in bo samostojen,vendar da bi ga podila ven (pa je zdaj še osnovnosolec) in panicarila,to pa ne. Družina je osnova in če to vemo,bodo odnosi z našimi otroki vedno na najvišji ravni.

      Iz tega sestavka tudi jaz razberem da starši komaj čakajo da sin odide. Ne razumem tega.

      Sin je lahko doma,dela,prispeva k stroškom,varčuje za svoje stanovanje,potuje…..

  2. Ko sem studiral, sem zavidal komilitonom, ker so ziveli v svojih studentskih sobicah in bili samostojni, jaz pa sem bil odvisen od starsev, ker sem stanoval doma. Univerza je bila pac blizu doma.
    Ampak, ne glede na materialno plat, pri 18ih je vecina ljudi se malo nezrela in ce so sami sebi prepusceni, jih lahko zanese v napacno smer. Doma nimajo takih moznosti delati fundamentalne napake. Ceprav je tudi preprecevanje napak v bistvu omejevanje.
    Ko so bili moji sinovi na istem, v podobni situaciji, so profitirali od tega, da sem jim vcasih odkrito povedal, da npr. tista punca, ki je prenocila pri njem tisto noc, ni prava rec. V resnici ni bila, ampak on tega v tistem trenutku ni videl.
    Jaz se danes svetujem sinovom, ko so ze preko 40 in morajo sami svetovati svojim potomcem.
    Ali drugace: svoje otroke moras nauciti plavati in ne vreci v vodo preden si preprican, da ne bodo utonili.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja