Kako po ločitvi sebi in otrokom osmisliti božič?

Foto: Shutterstock

Sem samohranilka, mama dveh osnovnošolcev. Lansko leto sva šla z možem narazen. Ločitev je bila pričakovana, bilo je le vprašanje časa, kdo bo tisti prvi, ki bo rekel, da vse skupaj nima več smisla in da je bolje, da gre vsak svojo pot. Na razumski ravni sem dojela, da je tako najbolje za vse, samo nisem pričakovala, da me bo dokončen razhod tako sesul. Bilo je pozno jeseni, konec novembra. Otrokoma sem želela pričarati krasen adventni čas, da bi na zunaj izgledalo, kot da je vse isto kot prej. Pa ni bilo. Bila sem zelo osamljena, žalostna, s 1000 vprašanji, kako bomo naprej. Otroka sta to čutila. Cel božični dan sem prejokala, ko sem skozi okno gledala družine, kako so vesele, da so skupaj. Letošnjih praznikov se prav bojim. Nočem, da se ponovi zgodba od lani, in se sprašujem, kako si naj kot ločena osmislim praznik, ki je v prvi vrsti družinski. Kako naj bom manj žalostna?

Opisujete situacijo, s katero se najbrž marsikdo poistoveti: kako se po ločitvi soočiti s praznino, ki je še toliko bolj očitna med prazniki.

Proces žalovanja po ločitvi

Iz vašega opisa izgleda, da je ta izguba odnosa po enem letu še vedno zelo sveža in boleča. Koliko se uspete pogovarjati o tem s svojimi prijateljicami, starši, sorojenci? Vsekakor je ključno, da imate vsaj enega odraslega, ki mu lahko zaupate svoje stiske, ob njem govorite in predelujete izgubo. Ločitev je gotovo eden najbolj stresnih dogodkov v življenju in potrebuje svoj čas in prostor, da se jo predela.

Pogosto s časovne distance po ločitvi zbledijo konflikti in negativni vidiki odnosa in pridejo v ospredje tudi lepe stvari: razlogi, zakaj smo sploh bili skupaj, kvalitete partnerja, prednosti življenja v dvoje ipd. Če si boste dopustili ovrednotiti vse te vidike, jih bo lažje potem spustiti.

Včasih je potrebno odžalovati ne le odnos, ampak predvsem predstave, ki smo jih gojili glede sebe in družine (npr. »Moj zakon bo boljši od zakona staršev«; »Za večno bova skupaj«; »Moja družina bo skupaj ne glede na vse«; »Nikoli se ne predam« …)

Ločitev je gotovo eden najbolj stresnih dogodkov v življenju in potrebuje svoj čas in prostor, da se jo predela.

Ljudje to predelujemo na različne načine, a večinoma je tem skupno, da delimo svojo zgodbo drugim in dobimo njihovo sočutje, pogled, kar nam pomaga bolje razumeti sebe in svoje odzive. Lahko poiščete tudi podporno skupino za razporočene oz. ločene, saj vam skupina ljudi, ki so šli čez podobno izkušnjo, lahko pomaga ovrednotiti vse, kar se vam dogaja.

Pogosto poteka žalovanje po ločitvi skozi več faz, ki so kot nekakšen čustveni tobogan, ki se ob pomembnejših dogodkih (npr. božični prazniki, rojstni dnevi, obletnice) spet pojača. To je normalno, a pričakovano je, da je ostrina in intenzivnost čustev vedno manjša in da zmoremo tekom obdobij sprejemanja začeti urejati svoje življenje na novo.

Ko je stiska prevelika …

Če pa ostrina čustev tudi po enem letu od ločitve ostaja ista ali pa se še poglobi v osamljenost, obup, depresijo, potem morda ni težava sama ločitev.

Včasih se ob ločitvi razkrijejo globlje stiske. Morda so to težke izkušnje iz preteklosti, ki so tako preplavljajoče, da zamrznejo žalovanje ali pa ga iztirijo v depresijo, kjer se začnejo kazati nerazumna krivda, brezup, pesimizem, pojavi se lahko tudi želja, da bi umrli.

Včasih ob ločitvi doživimo, kot da s partnerjem izgubimo ne le sopotnika, ampak steber življenja in da brez druge osebe, ki bi nam dala trdno oporo, niti ne vemo več, kdo smo in kaj hočemo in posledično ne moremo več funkcionirati.

V takih situacijah je smiselno poiskati strokovno pomoč, ki nam pomaga razumeti, kaj je taka izkušnja prebudila in kako lahko zrastemo iz nje ter se naučimo funkcionirati v novi situaciji.

Na svoji koži ste izkusili pomembno resnico, da lahko starši poskrbimo za otroke le, če smo najprej poskrbeli zase.

Otroci v vsem tem

Omenjate tudi otroke, ki so se znašli v tej zgodbi. Lansko leto ste jim želeli pričarati »normalne praznike«, a hkrati je bilo očitno, da je situacija drugačna. Na svoji koži ste izkusili pomembno resnico, da lahko starši poskrbimo za otroke le, če smo najprej poskrbeli zase. Tako kot v letalu, kjer moramo v primeru padca tlaka najprej sebi nadeti kisikovo masko, šele nato otroku.

Prav zaradi tega je ključno, da imate odrasle sogovornike za svoje stiske in da niste v tem sami, sicer boste nehote začeli stiske prelagati na otroke in bodo oni postali vaši zaupniki in sogovorniki glede ločitve. Če boste v »slabi koži«, bodo to začutili in tudi, če jih boste vprašali o njihovem doživljanju ločitve, vam bodo rekli, da so »v redu«. Otrok namreč vedno ščiti starša, in če ga bo doživljal krhkega, ga ne bo hotel dodatno obremeniti s svojimi težavami.

Ko boste dovolj čustveno stabilni, je pomembno, da se posvetite tudi njim in da ustvarite prostor, kjer bodo imeli priložnost povedati in biti slišani v tem, kako oni doživljajo ločitev. Kaj jim je (bilo) težko, kaj je morda po ločitvi lažje, kako doživljajo sedaj stike z očetom. Predvsem je pomembno, da imate ves čas pred očmi dejstvo, da je vaš bivši mož zanje izključno oče in da ga lahko doživljajo zelo drugače, kot (ste) ga vi.

Otrok namreč vedno ščiti starša, in če ga bo doživljal krhkega, ga ne bo hotel dodatno obremeniti s svojimi težavami.

Načrt za praznike

Prazniki so pred vrati in tudi če (oz. še posebej če) vas bodo ujeli z nepredelano ločitvijo, je dobro, da imate načrt glede preživljanja prazničnih dni. To naj ne bo načrt, ki ga »morate obkljukati in bo potem vse v redu«, ampak bolj kot jasne ideje, kaj si vi in otroci želite in kako bi to lahko izpeljali.

Pomembno je, da se z nekdanjim možem pogovorita in naredita načrt, kdaj in kako bodo otroci preživljali čas pri vas in pri njem, kako bo glede daril itd. Predvidljivost bo tako za vas kot za otroke pomembna varovalka pred stresom.

Otrokom pa tudi odraslim po ločitvah in drugih pretresih veliko pomeni, če lahko imajo čim več starih rutin in obredov. To pomeni, da ohranite čim več tistih stvari, ki so včasih gradile vaše praznike, npr. izdelovanje voščil, božična večerja, peka piškotov, postavljanje jaslic, okraševanje drevesca, napeljevanje lučk, odpiranje daril, blagoslov hiše ipd. To pomaga vam in otrokom ohranjati občutek »normalnosti« praznikov in družine.

Za vaše otroke bo najlepše darilo, če se boste lahko povezali z njimi v njihovi realnosti, ne v tem, kako bi sedaj moralo biti.

Glede stvari, za katere je bil zadolžen mož, je smiselno razmisliti, kdo bi jih lahko prevzel. Npr. če je bil on tisti, ki je šel po drevesce, s kom bi lahko sedaj vi šli? Morda je to oče ali prijateljica, sodelavec. Če so otroci starejši, lahko kakšne dejavnosti tudi oni prevzamejo. Pri tem morate paziti, da ne bi vseh zadolžitev dobil en otrok (po možnosti najstarejši sin), ker bi simbolično prevzel vlogo očeta svojim sorojencem in vašega partnerja, kar je zanj preveliko breme. Na drugi strani pa, če smiselno prerazporedite zadolžitve, pomeni to simboličen izraz vašega zaupanja v otroke, večanja odgovornosti z odraščanjem ter občutek vključevanja, kjer vsak član družine prispeva svoj del, da se imate lepo.

Morda so ti prazniki tudi priložnost, da vpeljete kaj novega, kar bi naredilo prijetno vzdušje: peka piškotov, glasba, izdelovanje voščilnic ipd. Pri idejah lahko vključite otroke in že sedaj lahko naredite načrt, kako bodo stvari izgledale. Če bo praznični dan izpolnjen, ne boste imeli toliko časa, da vam bodo misli prosto lebdele in se vračale k temam izgube.

Za ključne dneve (npr. božični večer, božič) lahko tudi razmislite, ali bi povabili koga, ki je vam in otrokom blizu. Npr. vaši (stari) starši, dobra prijateljica ali kdo drug, ki je morda tudi osamljen, pa je vsem dovolj blizu, da bi ga doživeli v teh posebnih dneh kot del družine.

Vsi verni vidimo božič ne le kot družinski praznik, ampak predvsem kot praznik učlovečenja Boga, ki se je rodil v štali, da bi nam bil bližje v naših »štalah«

Smisel praznikov

Sprašujete tudi, kako si osmisliti praznike. Morda je sedaj priložnost, da ponovno in globlje razmislite, kaj je smisel teh praznikov. Ti prazniki so res najbolj družinski, ampak saj z otroki ostajate družina. Koliko bodo otroci (in vi) doživeli to »družinskost«, pa bo odvisno od tega, kakšno vzdušje boste uspeli ustvariti.

Vsi verni pa vidimo božič ne le kot družinski praznik, ampak predvsem kot praznik učlovečenja Boga, ki se je rodil v štali, da bi nam bil bližje v naših »štalah«. Da bi se nas dotaknil v naši realnosti, ne v naši popolnosti. Tudi za vaše otroke bo najlepše darilo, če se boste lahko povezali z njimi v njihovi realnosti, ne v tem, kako bi sedaj moralo biti.

Odgovor je zapisal dr. Miha Rutar, oče, psiholog ter zakonski in družinski terapevt.

Svoje vprašanje za naše strokovnjake v sklopu Svetovalnice Iskreni lahko pošljete na [email protected].

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Čeprav je ogromno ločitev, mislim, da si velika večina prizadeva, da bi zakon obdržali. Vem za primer, ko je ženska na vsak način hotela “obdržati družino”, kljub varanju in psihičnemu nasilju. Za ločitev se je odločila šele takrat, ko je bilo ogroženo njeno življenje.
    Po ločitvi si je opomogla, tudi odrasli otroci so se strinjali z njeno odločitvijo, saj so živeli v peklenskem obroču.
    Jo poznam, ženska je dobesedno zacvetela, deluje srečno in ni zagrenjena. Pravi, da je to ena najboljših odločitev v življenju. Sedaj živi v miru, brez strahu, kaj se bo zgodilo v naslednjem dnevu. Svoje sposobnosti razdaja drugim, opravlja dobra dela in to jo osrečuje.
    Bivši mož pa je zoprn, zagrenjen starec.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja