Kako pa vi peljete prtljago na dopust?

Foto: Canva

Letošnji dopust bo za večino nekaj posebnega. Celotna situacija z boleznijo COVID-19 in sprejetimi ukrepi za zajezitev širitve virusa je pač takšna, da bo dopust za marsikoga povsem drugačen kot si je še v januarju ali februarju predstavljal. Toda nekaj se ne bo spremenilo. Za vse, ki dopust (optimistično) načrtujemo stran od doma (Slovenija ali tujina), je ena stvar kljub vsemu povsem identična kot bi bila, če virus ne bi spremenil našega vsakdana. Prtljaga! Tista naložena v prtljažnike naših vozil in tista, ki jo v naših glavah peljemo s sabo od doma.

Na morju moramo biti pripravljeni na vse ☺

Ko pripravljamo vso potrebno prtljago, ki gre z nami na dopust, imamo moški prav posebno poslanstvo. Projekt zlaganja prtljage v vozilo se običajno začne dan pred odhodom. Vozilo postavimo na dvorišče. Odpremo prtljažnik. V mislih večkrat napolnimo prtljažni prostor s kovčki, blazinami, igračami, hrano ipd. Že v mislih zložimo vse v eno popolno celoto, kjer ima vse svoje  mesto.

Potem pa se začne. Prvi kovček, drugi kovček, še ena potovalka, kozmetični kovček, blazine za plažo, igrače … Seznam stvari, ki jih moramo spraviti v vozilo, je vse daljši. Včasih imam celo občutek, da ta seznam narašča premo sorazmerno s časom, ki ga ženi dam na voljo, da konča pakiranje vseh potrebnih (in nepotrebnih) stvari, ki jih želi vzeti zraven. Seveda v ženskih očeh to nikakor niso nepotrebne stvari, kajti na morju moraš biti pripravljen na vse. In včasih, ko gledam vso prtljago v vozilu, imam občutek, da smo pripravljeni tudi na ponovni vesoljni potop.

Stvari v vozilu so vsaka na svojem (pravem) mestu, kaj pa prtljaga v glavi?

In tako lepo naloženi gremo na (zasluženi) dopust. Stvari v vozilu so vsaka na svojem mestu, v glavi Pri tem je najpomembnejše to, da je tista prtljaga naših odnosov, ki smo jo malo razpuščeno in razmetano peljali na morje, sedaj v bistveno boljšem stanju.pa prepogosto še brbota. Sem v službi poskrbel, da bo delo teklo? Kako bom po povratku nadoknadil odsotnost? Kaj bom …? Kaj če …?

Včasih si želim, da bi imel tudi v glavi vse na svojem pravem mestu. Da se ne bi nič »vozilo« sem in tja. Da bi bilo trdno zasidrano in bi res lahko takoj odklopil. Pa ne gre. Vsaj kakšen dan ali dva od doma, v drugem okolju, potrebujem, da prtljago s skrbmi običajnega vsakdana res pustim za sabo. Da se posvetim njim, ki so zares pomembni. Da v prvi plan postavim družino in naše »skrbi«. Tako postavim prave vrednote na mesto, ki jim pripada. Družina najprej, potem pa vse ostalo.

Tako včasih s sabo na dopust peljemo tudi naše »razmetane« družinske odnose. Kaj pa po koncu dopusta pripeljemo nazaj domov?

Naj bo prtljaga edino, kar kaotično zloženo pripeljemo domov

Naše podopustniško pakiranje oziroma zlaganje stvari v vozilo je diametralno nasprotno zgoraj opisanemu. Če doma poskrbim, da je vse čim lepše zloženo v vozilo, je ob vračanju domov zlaganje stvari v vozilu povsem druga zgodba. Nekako je edini cilj, da vse spravim v vozilo, zato ne dam veliko na to, kako stvari zložim v vozilo. Le da se vse vrne z nami domov. Posledično imam večkrat občutek, da smo na morju kupili še za kakšno potovalko ali dve stvari, ki jih moramo sedaj prepeljati domov. Če se na poti domov ustavimo in želimo iz prtljažnika kaj vzeti, je velika verjetnost, da se bo kaj »usipalo« po parkirišču.

Ampak to v resnici sploh ni pomembno. Dejansko me sploh ne gane. Vem, da bom prtljago tudi ob takšnem bolj kaotičnem zlaganju pripeljal domov.

Pomembno je le, da so naši odnosi pravilno »zloženi«!

Pri tem je najpomembnejše to, da je tista prtljaga naših odnosov, ki smo jo malo razpuščeno in razmetano peljali na morje, sedaj v bistveno boljšem stanju. Najlepši občutek je, ko se ob vračanju iz dopusta zavem, da smo se kot družina še bolj povezali, si spet prišli bližje drug k drugemu in da smo naše odnose spet približali vrednostnemu metu, kjer morajo biti.

Ne slepim se, vem, da bo kaos v odnosih med letom ponovno prišel, toda hvaležen sem, da lahko (vsaj) enkrat na leto poskrbim, da bo prtljažnik vozila bolj razmetan, kot so »razmetani« odnosi v naši družini.