Kako najstnicam pomagati ublažiti tesnobo in okrepiti čustveno odpornost?

Anksioznih motenj je med najstniki vse več, še posebej pri dekletih. Raziskovalci in psihologi vzroke za to med drugim iščejo v razmahu sodobne tehnologije, povečanju zunanjih pritiskov na najstnike, pa tudi v večjem zavedanju duševnih motenj in posledično hitrejši diagnozi.

Ameriška psihologinja dr. Lisa Damour starše pomirja, da je določena stopnja stresa in tesnobe ne le normalna, ampak tudi bistvena za človekov napredek. Če pa raven tesnobe postane nevzdržna, pa obstajajo tudi tehnike za njeno obvladovanje.

Tesnoba ni nujno slaba

Psihologinja, ki je tudi avtorica knjige Pod pritiskom: soočanje z epidemijo stresa in tesnobe pri deklicah, je desetletja delala z mladostnicami in njihovimi družinami. V zadnjih letih je opazila spremembo v pogledu družbe na stres. “Nekako se je pojavil nesporazum glede stresa in tesnobe, kjer naša kultura zdaj oboje vidi kot patološko,” je dejala. “Rezultat tega je, da imamo odrasle in mlade, ki so tesnobni, ker so v stresu in so zaskrbljeni.”

Po besedah Damourjeve je tesnoba običajna in zdrava funkcija. Velik del tesnobe, ki jo izražajo najstniki, pa je znak, da se zavedajo okolice, naraščajočih odgovornosti in se bojijo stvari, ki so v resnici strašljive. Odrasli lahko svojim najstnikom najprej pomagajo tako, da jim dajo vedeti, da je stres pogosto njihov prijatelj in zaveznik.

Najstniki tesnobo in stres doživljajo zaradi številnih sprememb, ki se dogajajo v njihovih življenjih

Spremembe in stres gredo z roko v roki, tudi če je sprememba pozitivna. In življenje najstnikov je polno sprememb: njihova telesa in možgani se spreminjajo, v času najstništva jih veliko dvakrat zamenja šolo, narašča njihova učna obremenitev, socialni odnosi se nenehno razvijajo … Soočanje s tesnobo, ki jo prinašajo ti in drugi izzivi, ljudem pomaga k čustveni moči.

Psihologinja tako ob pogovoru z najstnicami uporablja prispodobo vadbe: “Če si želimo postati fizično močni, moramo počasi dvigati stopnjo telesne vzdržljivosti in s treningom graditi na moči.” Po njenem mnenju bi tudi najstniki na izzive morali gledati kot na del vadbe, iz katere bodo lahko izšli močnejši.

Ko najstnico zadene (čustvena) nevihta

Včasih pa tesnoba in stres dosežeta raven, ki ovira zdravo življenje. Damourjeva izpostavlja, da čustveni izbruh sam po sebi ni zanesljiv pokazatelj duševnega zdravja. In da se normalno razvijajoča se najstniška hči prav lahko zruši pod težo vsakdanjih izzivov, saj njeni možgani še niso kos čustvom.

Psihologinja zato svetuje, da čustveno preobremenjeni najstnici starši dajo nekaj časa. Čustvene izbruhe najstnic primerja z nevihto. “Nevihte ne moreš ustaviti,” pravi. »Počakati moraš. Toda nevihte minejo. Možgani se bodo ponastavili. Ne poskušajte ustaviti nevihte ali jo odpraviti v trenutku.” 

“Namesto tega posedite z njo, se skupaj odpravite na sprehod, si oglejte smešno predstavo ali ji ponudite skodelico čaja,” svetuje Damourjeva. Ko uspešno prestanejo nekaj neviht, starši in najstniki spoznajo, da bo nevihta minila sama. Dekle takrat problem lahko jasno preceni in ve, kaj želi glede njega storiti.

Pustiti najstniku, da sam zgradi sposobnost obvladovanja neprijetnih situacij

Najstnice so še posebej občutljive na namige staršev in učiteljev – od besed do izraza na obrazu. Damourjeva je dejala, da je pomembno, kako se odrasli odzovejo na čustvene reakcije najstnikov. Ko odrasli postanejo zaskrbljeni zaradi tesnobe najstnika, to poslabša položaj.

Pomagati dekletom pri stresnih nevihtah je za starše lahko mučno, saj si želijo ublažiti bolečino, rešiti problem in odstraniti razlog stresa. Toda izogibanje hrani tesnobo. Dekleta se pogosto počutijo pod stresom, ker precenjujejo težavnost situacije in podcenjujejo sposobnost spopadanja z njo, je dejala psihologinja. Ko se situaciji izognejo, po njenih besedah zamudijo priložnost, da to percepcijo popravijo in prepoznajo lastno moč.

Staršem svetuje, naj najstnikom pokažejo empatijo ter skupaj z njimi sprejmejo situacijo in verjamejo v otroka, da se bo zmogel z njo soočiti, s čimer tudi najstniku pomagajo zgraditi sposobnost obvladovanja neprijetnih situacij.

Pomembna moč počitka in spanja

Po soočenju s stresno situacijo pa je – kot po telesni vadbi – pomemben počitek. “Dobra novica je, da si vaš um opomore veliko hitreje kot mišice. Vendar se morate obnoviti, da se lahko vrnete nazaj na drug trening. Vaša naloga je ugotoviti, kako radi okrevate. Kakšen sistem resnično deluje za vas?” Nekaterim najstnikom tako pri tem pomaga šport,  drugim gledanje serije, tretjim igranje s psom, sprehod, poslušanje glasbe … Mladi ne morejo vedno nadzorovati stresorjev v svojem življenju, lahko pa odločajo o tem, kako bodo po stresu okrevali.

Pomanjkanje spanja je ena najpreprostejših razlag za povečanje zaskrbljenosti zaradi tesnobe, je navedla psihologinja. “Spanje je lepilo, ki človeka drži skupaj,” je dejala. Raziskave kažejo, da smo ob pomanjkanju spanca tudi manj čustveno trdni. Tudi za najstnike je tako ključno, da spijo dovolj. Starši so tu lahko v pomoč s spodbujanjem opravljanja domače naloge preko dneva, premišljenimi odločitvami o tem, koliko časa namenijo kateri nalogi in spremljanjem uporabe družbenih medijev ob večerih, saj tehnologija spanje močno otežuje.

Po mnenju psihologinje je za najstnika ključno tudi, da ima z vsaj eno odraslo osebo dober in zaupljiv odnos, v katerem najstnik lahko prejme empatijo, zaupanje in podporo ob spopadanju z izzivi. Če so ti pretežki ali se najstnik ob pomoči staršev z njimi ne more uspešno spopasti, poiščite strokovno pomoč.

Delno povzeto po: kqed.org

Komentarji

  1. Ko se starši zavedo, da imajo doma najstnico/najstnika, je dokaj pozno. Vzgoja otroka se začne ob spočetju, priprava na starševstvo pa bi morala biti obvezna.
    Vsak posameznik/druzina/par bi moral imeti dostop do kvalitetne psihoterapije, kjer bi se lažje soočal z vsemi težavami, ki pridejo v zivljenju na plano.

Komentiranje je onemogočeno.