Napredek medicine v zadnjih desetletjih je prinesel ogromno dobrega, v ozadju pa ostajajo negativne posledice, o katerih se ne govori.
Nesluten napredek
V medicini smo v zadnjih stoletjih, še posebej pa v zadnjih desetletjih, priča neslutenega napredka in razvoja. Znanje o delovanju človeškega telesa in duševnosti je zaradi znanstvenih metod raziskovanja zares ogromno. Od največjih organov do najmanjših celic, molekul in atomov lahko razložimo življenjske procese in nanje vplivamo z zdravili in drugimi postopki.
Kontracepcija in splav sta pripomogla k povišanja stopnje ločitev, števila splavov, nasilja v družinah in zlorab otrok, spolno prenosljivih bolezni, uporabe nedovoljenih drog …
Tudi na področju ginekologije in porodništva je razvoj dosegel še pred nekaj desetletji neverjetne dosežke. Prek zadnjih 200 let se je smrtnost mater, povezana z nosečnostjo in porodom, v razvitih evropskih državah znižala z več kot 1 odstotka v 18. stoletju do okrog 0,01% v 21. stoletju. V Sloveniji je bila smrtnost mater v letih 2006-2010 14,6 na 100.000 porodov. Seveda sta se izrazito znižali tudi smrtnost novorojenčkov in dojenčkov. Nosečnost in porod sta v današnjem času za mater in otroka zelo varna. Največ so k temu pripomogli antibiotiki, anestezija, razvoj določenih kirurških tehnik, transfuzije in razna zdravila, ki lahko pomagajo kritično bolnim pacientom.
Zaskrbljujoči trendi
Po drugi strani pa smo v zadnjih 50 letih priča zaskrbljujočim trendom pri zdravstveni oskrbi žensk, otrok in družin, ki jih lahko bolj ali manj pripišemo tudi množični uporabi kontracepcije in splava od 60. let prejšnjega stoletja naprej. Ti trendi se kažejo na področju povišanja stopnje ločitev, števila splavov, nasilja v družinah in zlorab otrok, spolno prenosljivih bolezni, uporabe nedovoljenih drog, duševnih bolezni in samomorov, neplodnosti, prezgodnjih porodov in nizke porodne teže, večplodnih nosečnosti, spolnosti v najstniškem obdobju in najstniških nosečnosti.
V zadnjih 50 letih se je zgodil razkroj družine in s tem dobro dokumentirano povišanje negativnih socioloških in medicinskih pojavov. Obstajajo dokazi, da je to vsaj v določeni meri posledica množične dostopnosti in uporabe kontracepcije, ki je povečala spolno promiskuiteto, torej pogosto menjavanje spolnih partnerjev.
Kontracepcija in ločitve
V 20. stoletju je bil v ZDA stalno prisoten blag vzpon števila ločitev. Po prvi in drugi svetovni vojni je bilo strmo povišanje števila ločitev, ki pa se je hitro spet znižalo. V zgodnjih 60. letih pa se je začela eksponentna rast števila ločitev, ki je trajala 20 let in od takrat spet rahlo pada, predvsem zaradi tega, ker se vedno manj parov poroči. V 50. letih je bilo tako čez lužo 400.000 ločitev na leto, v osemdesetih letih se je število povzpelo do 1.200.000 ločitev na leto, v prvem desetletju 21. stoletja se število giblje med 950.000 in 850.000 ločitev na leto.
V Sloveniji je bilo leta 1955 17.105 porok in 1.151 razvez, leta 2009 pa 6.542 porok in 2.297 razvez.
Najmočnejši vpliv na povišanje števila ločitev je imel prihod in množična uporaba kontracepcijske tehnologije.R. T. Michael je leta 1988 objavil raziskavo, kjer je ugotovil, da dejavniki, kot so spremembe ločitvene zakonodaje, nezaposlenost, vojaška služba in dostopnost socialnih služb, niso imele pomembnega vpliva na porast ločitev. Starostna struktura zakoncev in povečanje osebnih dohodkov so imeli zmeren vpliv. Najmočnejši vpliv na povišanje števila ločitev je imel prihod in množična uporaba kontracepcijske tehnologije, kar vključuje kontracepcijske tabletke, maternične vložke in sterilizacijo pri ženskah in moških.
Porast števila ločitev je imela ogromne posledice tudi na življenje otrok. Delež otrok, ki živijo z obema staršema, se je v zadnjih 40 letih zmanjšal z okrog 85 % na okrog 65 %. Zvišal pa se je odstotek otrok, ki živijo samo s svojo materjo – s 7 na okrog 25 %. Vemo pa, da imajo otroci, ki živijo skupaj z obema staršema, ki jim izkazujeta ljubezen in podporo, najboljšo popotnico za duševno in telesno zdravje ter ekonomsko samostojnost in uspešnost v odrasli dobi.
Kontracepcija, ki naj bi prinesla olajšanje, svobodo in poglobitev odnosov med moškimi in ženskami, prinaša ravno nasprotne učinke.
Široka dostopnost in uporabe kontracepcije je pripomogla k razgraditvi družine (katero je preroško napovedal že papež Pavel VI. v encikliki Humanae Vitae), ki ima katastrofalne posledice za srečo in zdravje mož, žena in otrok. Kontracepcija, ki naj bi prinesla olajšanje, svobodo in poglobitev odnosov med moškimi in ženskami, prinaša ravno nasprotne učinke. Kontraceptivna miselnost, da je potrebno in zaželeno vse dobiti takoj in vedno, se je tako zažrla v vse pore vsakdanjega življenja. Le potrpežljivo izgrajevanje kulture življenja lahko pomaga pri ponovnemu izboljšanju kakovosti življenja in zdravja na osebni, družinski in družbeni ravni.