Kako dobro jedo slovenski šolarji?

Šolske malice in kosila so se v lanskem šolskem letu izboljšali in več kot polovica je po raziskavi IVZ-ja dobro ocenjenih. Kljub temu pa na šolskih jedilnikih še kar nekaj pomembnih hranil manjka …

Inštitut za varovanje zdravja RS in območni zavodi za zdravstveno varstvo so izvedli strokovno spremljanje skladnosti šolskih jedilnikov s strokovnimi usmeritvami.

V šolskem letu 2011/12 so med 82 naključno izbranimi osnovnimi šolami opravili pregled prehranske kakovosti šolskih jedilnikov za kosila, na manjšem vzorcu 24 šol pa so izvedli tudi analizo ponujenih kosil.

Jedilniki v več kot polovici šol so dosegli nadpovprečne rezultate (v vsaj 70 % sledijo priporočenim smernicam kakovostne prehrane), večina dosega vsaj povprečno oceno, le 2,4 % jedilnikov je bilo podpovprečno ocenjenih (manj kot 2,6 na lestvici od 1 do 5).

Opozorili pa so tudi na nekaj pogostih pomanjkljivosti:

– preskromno vključevanje rib in ribjih jedi (povprečna ocena 1,6);

– premalo polnozrnatih izdelkov in kaš (ocena 2,4);

– preveč pekovskih in slaščičarskih izdelkov z višjo vsebnostjo maščob in/ali sladkorjev (ocena 2,4);

– preveč sladkanih pijač in premalo 100 % sadnih sokov, vode ali čaja;

– kosila v povprečju ne vsebujejo dovolj zelenjave in maščob, nekoliko več od priporočenega pa je mesa in zamenjav mesa;

– nižja energijska vrednost šolskih kosil od priporočene;

– vitamini večinoma niso dosegali priporočenih količin (manj kot 13 % kosil je vsebovalo zadostne količine vitaminov A1, B2, B9 in D, z vitaminom D je bilo pokritih le 10 % dnevnih potreb), prav tako ne količine železa in kalcija;

– prekomerno dodajanje soli.

Letošnje rezultate kljub temu ocenjujejo kot dobre, saj se je odstotek nadpovprečno ocenjenih jedilnikov v primerjavi z lanskoletnim poročilom povečal. Najboljše ocene so jedilniki dosegali pri pogostem kombiniranju kosil s sadjem in/ali zelenjavo (4,9) in pri redkem vključevanju odsvetovanih mesnih izdelkov (4,7).

Po priporočilih naj bi bil potreben kakovosten zajtrk pred poukom, energijsko manjša in hranilno bogata šolska malica ter energijsko in hranilno bogato kosilo. Po ugotovitvah iz poročila bi bilo treba okrepiti energijsko in hranilno vrednost kosil, energijsko prebogate dopoldanske malice pa znižati na priporočeno raven. Na šolah, kjer je malica edini ponujeni obrok oziroma veliko učencev ne kosi, pa so dobrodošle tudi energijsko močnejše malice. Med malico in kosilom naj bosta zagotovljeni najmanj 2 uri presledka.

Zakaj je pravilna prehrana v šolah tako pomembna?

Vzgojno-izobraževalni zavodi so tista okolja, kjer je možno s sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov. Z dostopom do zdrave prehrane v času šolanja pa ne vplivamo le na dobro prehranjenost za optimalno rast in razvoj ter osvajanje zdravih prehranjevalnih navad, temveč tudi na boljši učni in razvojni proces učencev. Z dostopnostjo do zdravih izbir za vse šolarje pa se zmanjšujejo tudi neenakosti v zdravju med skupinami z različnim socio-ekonomskim položajem.

Sistem organizirane šolske prehrane je po mnenju IVZ v Sloveniji dobro vzpostavljen in spremljan. Slovenija je za dobro ureditev šolske prehrane tudi umaknila avtomate s hrano in pijačo iz šolskega prostora, kar je še posebej pohvalila in izpostavila Svetovna zdravstvena organizacija. Slovenske šole na ta način izjemno prispevajo k zdravju mladih in bodočih generacij aktivne populacije.

Vir: IVZ RS