Kaj je ‘tehnoferenca’ in kako vaši zasloni vplivajo na vašega otroka?

Foto: Canva

Danes se veliko govori in bere o tem, kako je prekomerna raba ekranov škodljiva za otroke. Do dveh let se povsem odsvetuje, pozneje pa zelo v omejenem dosegu in pod nadzorom. Malo ali nič pa se ne govori o tem, kako na otroka in njegov razvoj vpliva čas, ki ga pred zasloni preživimo mi, starši.

Ker je to več kot očitno sodobna realnost, se je zanjo pojavil tudi že poseben izraz ‘tehnoferenca’ (technoference). Beseda združuje besedi tehnologija in interferenca. ‘Tehnoferenca’ se pojavi, ko vam vaše pametne naprave odvračajo pozornost od vašega otroka. Morda bi jo lahko nekako prevedli kot vnašanje tehnologije v odnos z otrokom. Namesto, da bi bili iz oči v oči z otrokom, gledamo v zaslone.

Je ‘tehnoferenca’ škodljiva?

‘Tehnoference’ so deležni številni, če ne večina sodobnih otrok in videti je, da je bolj škodljiva, kot se zdi na prvi pogled. Zaradi gledanja v zaslone starši zamujajo pomemben čas za povezovanje z otroki.

Raziskovalci so v obsežni študiji ugotovili, da so otroci, katerih starši so v njihovi prisotnosti pogosto uporabljali tehnologijo, kazali slabše kognitivne sposobnosti, vključno s težavami s pozornostjo in šibkejšim razmišljanjem, čustvenimi težavami, kot sta tesnoba in umik, ter vedenjskimi težavami. Ti otroci so imeli tudi šibkejšo navezanost na starše in so tudi sami preživeli več časa pred zasloni.

‘Tehnoference’ so deležni številni, če ne večina sodobnih otrok in videti je, da je bolj škodljiva, kot se zdi na prvi pogled.

»Ko starši v prisotnosti otrok pogosto uporabljajo digitalne naprave, se lahko otrokova prizadevanja za interakcijo ali iskanje pozornosti soočijo z zapoznelimi, plitvimi ali odsotnimi odzivi,« je zapisano v študiji. ‘Tehnoferenca’ staršev se povezuje tudi z nižjimi socialnimi spretnostmi otrok. Bolj pogosta je uporaba pametnih naprav pred otrokom, manj je pristnega stika in več je škodljivih posledic za otrokov razvoj.

V nekaterih primerih lahko zaradi moteče tehnologije starši tudi prezrejo nevarnosti, ki grozijo otrokom. Druga raziskava je pokazala, da je 70 odstotkov staršev približno 17 minut od 20-minutnega obiska igrišča porabilo za gledanje svojih telefonov namesto za gledanje svojih otrok. Pomislite na vso igro in povezovanje, ki bi se lahko zgodila v teh 17 minutah! Če redno zamujamo trenutke povezovanja in igre lahko to vodi do dolgoročnih razvojnih posledic za otroka.

Kot v naši naročniški oddaji pove vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v ZD Nova Gorica Miha Kramli, se pogosto zasvojenost začne že v maminem naročju. Če je mamin redni ritual, da vedno, ko doji, gleda v zaslon, piše v otrokovo osebnostno strukturo, da je aktivnost možna samo, če je prisoten zunanji dražljaj. Hranjenje je v prvem obdobju življenja najpomembnejša aktivnost, saj brez nje ne moremo preživeti. In če je mama med hranjenjem stalno odsotna s pogledom v nek zunanji dražljaj, mu s tem sporoča, da mora moč za svoje delovanje iskati zunaj sebe. Ravno nasprotno pa mu sporoča mama, ki je zazrta vanj. ⇓

Kako si lahko pomagamo?

Potrebno je, da razvijemo kulturo uporabe novih tehnologij. Miha Kramli priporoča, da si tudi odrasli zadamo tako časovno kot prostorsko omejitev novih tehnologij. Imamo določeno mesto v stanovanju, kamor ob določeni uri odložimo pametne naprave in jih do določene ure ne uporabljamo. Na začetku nam bo morda nenavadno in bomo hlepeli po ‘razstrosilu’ ali bomo imeli občutek, da nekaj pomembnega zamujamo. Toda že po nekaj dneh bomo opazili, da bolj kakovostno preživljamo svoj čas, da so naši odnosi bolj pristni in da se počutimo bolj umirjene in svobodne, ko vsaj za nekaj ur dnevno osvobodimo svoje možgane mentalne navlake, ki nam jo servirajo nove tehnologije. Naši možgani in naši otroci nam bodo hvaležni.

Viri: www.psychologytoday.com, www.attachmentproject.com, www.scarymommy.com