Je čas, da si otrok med počitnicami najde poletno delo?

Vir: Shutterstock

Sin bo letos dopolnil 16 let in z možem sva se pogovarjala, ali je čas, da si med počitnicami najde poletno delo. Meni se zdi, da bi mu to koristilo in mu dalo vpogled v »odrasli svet«. Mož pa zagovarja stališče, da je sin celo leto resno delal v šoli in si zasluži počitnice. Nad njegovimi ocenami se res ne moreva pritoževati, tudi med počitnicami se marsičesa loti in ne preživi vsega časa za ekrani. Toda počitnice so dolge in dva ali trije tedni dela mu res ne bi škodili!

Sin se zaenkrat ni izjasnil ne za ne proti, vidim pa, da ni zelo motiviran, saj od babic za razne praznike in rojstne dni vedno dobi finančni prispevek, tako da denar dojema kot nekako »samoumeven«, čeprav to ne pomeni, da je zapravljiv. Vesela bom vašega mnenja, kaj bi bilo zanj najboljše.


Draga bralka!

Počitnice so pred vrati in smiselno je razmišljati, kaj bodo dijaki in študentje med njimi počeli. Nekaj počitka, brezdelja in uživanja je zagotovo dobrodošlo in pravično, medtem ko je počitniško delo zelo koristno. Za mnoge mladostnike je obšolsko občasno delo in počitniško delo celo nujno, da preživijo čez mesec. Kot pišete, pa pri vašem sinu ne gre toliko za vprašanje denarja, ki ga očitno ima zadosti za svoje individualne potrebe, kot za vprašanje smisla dela med počitnicami.

Da bi ga lažje motivirali in bi sam prepoznal vrednost počitniškega dela, navajam nekaj pozitivnih koristi:

  • pridobivanje dragocenih in uporabnih delovnih izkušenj in kompetenc za kasnejšo redno zaposlitev;
  • identifikacija česa si oziroma si ne želi kasneje pri zaposlitvah;
  • spoznavanje delovnih procesov in delovnega okolja;
  • pridobivanje zaupanja podjetij, ki kasneje lahko nudijo boljšo priložnost za redno zaposlitev;
  • razvoj sposobnosti, kot so kritično razmišljanje in reševanje problemov, prilagodljivost, podjetnost, radovednost in domišljija, kako biti samoiniciativen, proaktiven, razmišljati o prihodnosti, si zastaviti cilje, kako sodelovati preko omrežij ter učinkovito ustno ali pisno komunicirati s strankami ali drugimi zaposlenimi;
  • prevzemanje in predajanje odgovornosti;
  • skrb za ljudi, tudi ravnanje z zahtevnimi strankami, težkim šefom ali sodelavci;
  • osebni in profesionalni razvoj;
  • delo v skupinah, razumevanje pomena timskega dela in zanesljivosti;
  • razvijanje sposobnosti sodelovanja, medsebojnega zaupanja, ustvarjanja dobrih medsebojnih odnosov;
  • kako biti bolj organiziran, učinkovit, si zastaviti cilje v življenju;
  • točno vstajanje in samoorganizacija;
  • delo z denarjem.

Ker je med mladimi na splošno velik porast depresije, tesnobe in ostalih mentalnih bolezni, je počitniško delo vsekakor uspešna preventiva za preprečevanje bolezenskih stanj.

Skratka, koristi počitniškega dela je precej, zato je pomembno, da sin raziskuje interese za različna področja, naj se z radovednostjo in vedoželjnostjo loti različnih del, da bo prepoznal, kaj si v življenju želi delati.

Naj izbere podjetje, ki je povezano s področjem njegovega izobraževanja ali zanimanja, saj bo lahko delovne izkušnje umestil v svoj življenjepis. Raziskave so pokazale, da so mladostniki, ki so delali že v času šolanja, kasneje imeli več možnosti za zaposlitev, so zaslužili več denarja, prav tako je bila kakovost njihovega dela boljša. Ustvarili so si poklicno mrežo in pozneje v življenju našli bolj primerno delovno mesto.

Ker je med mladimi na splošno velik porast depresije, tesnobe in ostalih mentalnih bolezni, je počitniško delo vsekakor uspešna preventiva za preprečevanje bolezenskih stanj. Hkrati mladostniki s tem pridobijo nekaj priložnosti za neuspeh in krepitev odpornosti, kar v današnjem tempu življenja in stalnih spremembah pride še kako prav. Samopodoba je namreč povezana z odpornostjo, zato s počitniškim delom (ali občasnim obšolskim delom, pa tudi s prostovoljnim delom) hkrati pridobijo psihološke koristi: boljša samopodoba in višja samozavest, odpornost na stres, ponos, da nekaj zmorejo in sami kaj zaslužijo ter se priučijo novih veščin itd.

Mladostniki s tem pridobijo nekaj priložnosti za neuspeh in krepitev odpornosti.

Draga bralka, ponovno se pogovorita z možem in skupaj spodbudita sina k počitniškemu delu, ki naj poteka pod pogojem, da ni izpostavljen fizični nevarnosti ali psihološkim travmam, kjer bi prišlo do izkoriščevalskega dela (kot se to dogaja pri izkoriščanju otroške delovne sile). Naj sin sam razmišlja o pozitivnih koristih nekajtedenskega dela in se z vašo pomočjo loti iskanja primernega delovnega mesta. Verjamem, da bo s ponosom razlagal svojim prijateljem o novi izkušnji in mogoče še koga spodbudil, da premaga ležernost ali strah pred odgovornostjo in svetom odraslih.

Odgovor je zapisala zakonska in družinska terapevtka ter mama petih otrok mag. Janja Grilc.

Svoje vprašanje za Svetovalnico Iskreni lahko pošljete na [email protected]

svetovalnica

Komentarji

  1. Več kot odličen odgovor psihoterapevtke Janje, ene najboljših v Sloveniji, seveda to je moje osebno mnenje.
    Ker sem generacija čez 40, lahko povem, da sem počitniško delo začela opravljati že pri 14, pa smo imeli doma na kmetiji ogromno dela. Celo srednjo šolo in med faksom sem opravljala študentsko delo, tudi po koncu faksa sem se zaposlila v E.Leclercu, to je bila moja prva služba, ker sem tam že opravljala študentsko delo, saj po faksu nisem dobila takoj službe v mojem poklicu.
    Ni mi žal za nobeno delo, četudi ni bilo najbolje plačano, sem si pa pridobila izkušnje, raznovrstne, in tako bom učila tudi svojega sina, ko bo star toliko, da bo razumel, zakaj je pomembno delo.

  2. Druga varianta namesto počitniškega dela je animatorstvo pri oratorijih, taborih, počitniških varstvih na morju, v hribih, z osebami s posebnimi potrebami, tega je ogromno, samo voljo in smisel v tem delu je treba najti. Ogromno sem tudi prostovoljnega dela oddelala med počitnicami. Tudi če to prostovoljno delo ni plačano, pa je poskrbljeno tako za namestitev, prehrano, doživiš ogromno lepega.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.