Kako se soočiti z zaskrbljujočim padcem rodnosti in visokim število splavov, ki ga doživlja država, v kateri živiš? Za drzno potezo se je odločil patriarh Ilija II., poglavar gruzijske pravoslavne cerkve.
Ilija II. je leta 2007 z željo povečati število rojstev in spodbuditi kulturo življenja sprejel odločitev, da je pripravljen osebno krstiti vsakega tretjerojenega (oziroma več kot tretjerojenega) otroka, ki se bo rodil poročenim staršem. Obenem pa otroku postati tudi boter.
Danes 84-letni patriarh je vse od konca 70. let prejšnjega stoletja, ko je nastopil to službo med Gruzijci (ki so 90% pravoslavni), zelo priljubljen in očitno je njegova osebna spodbuda pri starših naletela na plodna tla.
Krstil že več kot 33.000 otrok
Patriarh ima slovesne množične krste 4x letno. Od prvega množičnega krsta, ki je bil v začetku leta 2008, je tako partirah Ilija v 50 množičnih krstih osebno krstil že več kot 33.000 otrok. To je kar okoli 35% vseh vsaj tretjerojenih otrok, ki so se rodili v tem obdobju.
In posledice? V obodbju 2005 do 2010 je Gruzija res doživela opazen skok rodnosti. Obenem pa tudi znanten padec števila splavov. In tudi na področju prizadevanj za zmanjšanje števila splavov je zelo aktiven – patriarh Ilija II.
Da so te spremembe v veliki meri posledice prizadevanj priljubljenega patriarha, je v gruzijski javnosti splošne sprejeta razlaga. Za zmanjšanje števila splavov je recimo nekdanji predsednik Gruzije Mikhail Saakashvili patriarhu Iliji II. pripisal izrecne zasluge in mu izrekel zahvalo.
Je gruzijski baby-boom res povzročil prav patriarh?
Pa je dvig rodnosti v Gruziji po letu 2008 res povročil prav patriarh Ilija II. s svojo močno osebno iniciativo?
To se je vprašal tudi raziskovalec Lyman Stone z Inštituta za družinske študije, ki ima sedež v ameriški zvezni državi Virginia.
Stone v uvodu svojega prispevka sicer priznava, da je zelo težko natančno dokazati, ali kulturne in družbene spremembe vplivajo na spremembe rodnosti ali obratno. Pa vendar je iz različnih ravni podatkov o rojstvih v Gruziji v zadnjih dveh desetletjih ugotovil, da se kažejo vplivi prav patriarhove iniciative.
Za začetek: dejstvo je, da je po letu 2007 Gruzija doživela znaten dvig rojstev, in to najbolj strmo prav v letih 2008 in 2009.
Vir: Lyman Stone, IFS
Da ima na to vpliv patriarhova akcija, je Stone predvideval, da se bo pokazali pri analizi gibanja rojstev med prvo-, drugo- in vsaj tretjerojenimi.
In res se je pokazalo, da je dvig rojstev pri vsaj tretjerojenih večji kot pri prvo- in drugorojenih. Še bolj je razlika očitna po letu 2012, ko število prvo in drugorojenih začne doživljati rahel upad (a je še vedno nad številkami izpred 2008).
Vir: Lyman Stone, IFS
Stone meni, da je to jasen dokaz, da je kampanja delovala.
Meni celo, da je mogoče, da je določeno število parov takoj po začetku patriarhove iniciative pohitelo z rojstvom prvega ali drugega otroka – tako si razlaga tudi znaten skok prvo- in drugorojenih v letih 2008 in 2009.
Še bolj zanimiva pa je primerjava med rojstvi otrok v zakonski zvezi in izven nje. (Možnost krsta in botrstva s strani patriarha je bila namreč dana le poročenim parom). Tukaj pa je razlika zelo očitna:
Vir: Lyman Stone, IFS
Skok rodnosti, ki se je zgodil v Gruziji v zadnjem desetletju je torej posledica dviga rodnosti med poročeni pari – med neporočenimi pa je rodnost celo upadla.
In še zadnji graf, ki lepo kaže, kakšno spremembo je doživela stopnja rodnosti v Gruziji po letu 2008:
Vir: Lyman Stone, IFS
Čeprav seveda na dvig rodnosti vpliva kopica dejavnikov, pa je gruzijski primer lep dokaz, kako pomemben je lahko vpliv osebe (ali ustanove), ki v javnosti poda močno spodbudo za okrepitev vrednot družine in darovanja novega življenja – še posebej, če je ta oseba splošno priljubljena, kot je gruzijski patriarh.
Včasih ima taka spodbuda celo večji vpliv o finančnih spodbud države (kar z analizo gruzijskega primera po letu 2013 v nadaljevanju raziskave pokaže tudi Lyam Stone).
Zgledi vlečejo …
Da akcija gruzijskega patriarha ni ostala neopažena, priča denimo primer Bolgarije, kjer so se v pravoslavni cerkvi odločili za podobno akcijo. Tudi Bolgarija se namreč sooča z izredno krizo rodnosti.
Koneckoncev tudi slovenski škofje prakticirajo krst – običajno sedmega – otroka v družini. A taka akcija je bolj v smislu potrditve res velikih družin in zahvale staršem, ki se odprejo večjemu številu otrok kot pa neka resna akcija za dvig rodnosti.
Splošna kulturna klima odprtosti življenju pa se lomi, kot lepo kaže tudi gruzijski primer, veliko “prej” – po drugem otroku …