Ima povečanje prsi le estetske ali tudi zdravstvene posledice?

Foto: Shutterstock

Estetski kirurgi po svetu letno opravijo do dva in pol milijona operacij s prsnimi vsadki. Zapleti naj bi bili večinoma redki. Vendar pa so očitno pogostejši, kot smo pripravljeni priznati. Medicina bolezni prsnih vsadkov zaenkrat uradno sploh še ne priznava, čeprav mnogi zdravniki trdijo, da povezave mnogih simptomov s prsnimi vsadki ni več mogoče zanikati. V Sloveniji uradne evidence zapletov sploh nimamo, kar pa ne pomeni, da jih ni.

Obstaja več sto simptomov, ki jih poznamo pod skupnim imenom bolezen prsnih vsadkov ali breast implant illness.

Vir: 24ur.com

Številne ženske po svetu in tudi v Sloveniji poročajo o hudih stranskih učinkih, ki so izzveneli šele po operativni odstranitvi prsnih vsadkov. Obstaja celo mednarodni dan bolezni prsnih vsadkov (13. februar).

Slike, ki jih ženske objavljajo po odstranitvi vsadkov so pretresljive in zahtevajo ponovni razmislek o smiselnosti tovrstnih lepotnih operacij.

Kaj je narobe z mojimi prsmi?

Na svetu ni dveh žensk, ki bi imeli povsem enake prsi (razen seveda umetnih). Ni dveh, ki bi imeli enake nožne palce, lase, noge, zobe …

Če pogledamo, čemu so, čisto fiziološko namenjene ženske prsi?

Prvič so namenjene hranjenju mladička. Se pravi otroka. Njihova zunanja oblika je namenjena temu, da je zaščitni ovoj za dragocenost, ki jo skrivajo v sebi. To so mlečne žleze. Naša fascinacija s prsmi izvira od tega prvinskega občutka potešenosti in preskrbljenosti ob materinih prsih. Pri čemer je potrebno razbiti mit, da imajo ženske z velikimi prsmi več mleka ali da ženske z majhnimi prsmi niso uspešne dojilje. Velikost prsi nima nobene povezave s količino mleka, ki so ga sposobne proizvesti.

Obstaja več sto simptomov, ki jih poznamo pod skupnim imenom bolezen prsnih vsadkov ali breast implant illness.

Druga, tudi ne povsem zanemarljiva funkcija prsi je, da so erogene cone. Tukaj imajo največjo vlogo pravzaprav bradavice, saj so živci skoncentrirani v njih.

Če smo čisto iskreni, prsni vsadki motijo obe opisani funkciji prsi, čeprav lepotni kirurgi trdijo, da jih ne. Številne ženske z vsadki poročajo o nezmožnosti dojenja in neobčutljivih bradavicah. Če imamo še malo smole in jih naše telo zavrne, si pridelamo še bolezen prsnih vsadkov.

Pričevanja …

Nobeni podatki nimajo tolikšne moči kot iskreno pričevanje. In pričevanj žensk, ki so imele hude zdravstvene težave po operaciji povečanja prsi, tudi v slovenskem prostoru, ne manjka. Pred dnevi se je opogumila Anja Pinter, ki je na svojem Instagram profilu opisala svojo pot od povečanja prsi do hudih težav, ki jih je imela do odstranitve vsadkov. Njeno zgodbo, so povzeli tudi drugi slovenski mediji.

 

Vir: 24ur.com

Sama pravi, da se je izpostavila, čeprav ji je težko, ker o tem problemu ne govori nihče …

 

Že pred leti je svojo zgodbo z javnostjo delila tudi Ana Debevec Prašnikar. Njeno pričevanje ima veliko vrednost, saj je sama zdravnica in tudi mamica, ki svojih otrok zaradi vsadkov ni mogla dojiti.

Njena pretresljiva in medicinsko podrobno opisana ter slikovno dokumentirana zgodba, je dostopna na blogu Parokeets. 

 

Svoj zapis je zaključila s pomenljivimi besedami, ki so vredne pozornosti in razmisleka:

“Prejšnji teden je bil 8. marec. Praznik žensk. Govorimo o emancipaciji, večjem vplivu, samostojnih, odločnih ženskah, ki imamo pravico odločati o svojem življenju, izobrazbi, delu, partnerju, družini … Toliko v današnjem času samoumevnih pravic, ki jih v preteklosti za ženske ni bilo. Pa imamo pravico odločati o svojem telesu? Brez vseh informacij, ki jih pričakujete pred tako velikim posegom, kot je vstavitev 2 tujkov prepojenih s strupi, kot so cikloheksan (živčni strup), polivinil klorid, toluen (živčni strup, lahko povzroča srčne aritmije, jetrno in ledvično okvaro), benzen … nihče ne ve sestave silikonskega gela znotraj ovojnice, a po nekaterih podatkih, naj bi vseboval vsaj 40 potencialno strupenih snovi.

Smo ženske še vedno samo igračke za moške? Plastični kirurgi so večinoma moški z »občutkom za estetiko«, s katerim opravijo “instantno psihoterapijo” in ženskam spremenijo življenje. Verjemite mi, da to ne drži. Še vedno gre samo za moč in denar.

Prosim premislite, če premišljate o tem posegu.

Želim si, da bi se vse, ki se odločate o tem, videle, kot bi vas videla jaz, če bi prišle k meni na pregled: popolne brez vsakršnih popravkov.”

Občutka manjvrednosti in neljubljenosti ne more odvzeti noben prsni vsadek, noben fitnes program, nobeno oblačilo, ličilo …  Občutek vrednosti se gradi na povsem drugem nivoju.

V zadnjih desetletjih smo v naši površinski in k zunanjosti usmerjeni družbi popolnoma sprejeli, da, če ženska ni zadovoljna s svojim izgledom, je rešitev lepotna operacija. Da je to povsem normalno. Ne samo pri prsih. Tako cvetijo in mastno služijo lepotni kirurgi. Čeprav je veliko žensk prepričanih, da ,če bi imele postavo, kot si želijo, bi bile zadovoljne s sabo in bi se dobro počutile v svoji koži … Toda psihologi se ne strinjajo. Stvari niso tako preproste. Niti približno. Občutka manjvrednosti in neljubljenosti ne more odvzeti noben prsni vsadek, noben fitnes program, nobeno oblačilo, ličilo …  Občutek vrednosti se gradi na povsem drugem nivoju.

Ne gre za zgražanje nad nobeno posameznico, ki se je za to odločila. Vsaka ima svojo zgodbo in svoje razloge. Mnoge gotovo upravičene. Nihče ni poklican k temu, da sodi kogarkoli. Gre pa za zgražanje nad splošno sprejetostjo tega, da, če nisi zadovoljen s sabo in imaš tri jurje viška, je povsem sprejemljivo, da greš na operacijo. Celo za zelo mlada dekleta.

Se bodo prihodnje generacije zgražale nad nami, kot se mi danes zgražamo nad stezniki in deformiranimi stopali Azijk, ker smo bile pripravljene za malo moške pozornosti in občutka vrednosti z nožem zarezati v svoje telo in vanj vstaviti dva tujka?

Sprejeti samega sebe, takšnega kot si, se vzljubiti in ljubeče ravnati s samim seboj, tako še vedno ostaja velika nedokončana naloga sodobnega človeka. In nenazadnje tudi kristjana, saj je druga največja zapoved krščanstva: “Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.” (Mt 22,39). Kako z lahkoto pozabimo to resnico, ki nam govori, da naj ljubimo svoje bližnje, ne bolj in ne manj, ampak kakor sebe. In če ne ljubimo sebe, bodo tudi naši bližnji od nas deležni samo cenenih nadomestkov in ne ljubezni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja