Otroci gibalno vse slabši, posledice tudi pri učnem uspehu

Vir: Shutterstock

Otroci so gibalno vse slabši. Že jeseni 2020 so meritve za športno vzgojni karton (ŠVK), ki vsako leto potekajo na vseh osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, pokazale, da je gibalna učinkovitost otrok padla za 17 odstotkov in da smo v času zaprtja šol pridelali za kakšnih 15 povprečnih šol otrok z novo razvito debelostjo. V lanskem letu je bilo stanje podobno, pravijo v vodstvu ŠVK.

Po njihovi včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili vmesne rezultate meritev za leto 2022, so povedali, da opažajo manjše izboljšanje, a vodja programa, prof. dr. Gregor Starc opozarja, da bo potrebnega vsaj 10 let trdega dela, da bo gibljivost otrok zopet na ravni kot pred epidemijo.

Kazalci padli za več, kot so napredovali v celem desetletju

Če so od leta 2011 uspeli izboljšati gibalno učinkovitost otrok za približno 10 % s tem, ko so uvedli program Zdrav življenjski slog, v katerem je imelo 30.000 otrok pet ur športa na teden, so v dveh letih epidemije kazalci gibljivosti padli za več, kot so napredovali v celem desetletju. In sami od sebe se ne bodo izboljšali, je prepričan dr. Starc.

Predvsem bo potrebno delati na izboljšanju rezultatov pri deklicah, saj so po zadnjih meritvah ugotovili, da so dekleta veliko bolj odvisna od ur športne vzgoje v šoli. Fantje so namreč v zadnjem letu nadoknadili skoraj polovico izgubljene gibalne učinkovitosti, dekleta pa zgolj tretjino.

Nazadovanje v gibalni učinkovitosti povezano s psihološkim zdravjem otrok

Raziskovalcem, ki so analizirali podatke športnovzgojnega kartona, se zdi nekoliko presenetljivo, da kljub temu da so se ostale gibalne sposobnosti, kot so hitrost, vzdržljivost in moč otrok, v letu 2021 vsaj malo izboljšale, gibljivost še naprej upada. Prepričani so, da ima to nazadovanje opraviti s psihološkim zdravjem otrok. Dr. Starc je pojasnil, da je gibljivost zelo odvisna od trenutnega počutja, od napetosti. Predvideva, da so naši otroci v tem času veliko bolj pod stresom, kot so bili prej, njihove stiske so večje, kar se odraža tudi na delovanju njihovega telesa. Zaradi tega ne morejo dosegati takšne gibljivosti.

Slabši šolski uspeh zaradi slabe fizične pripravljenosti

Gibanje je osnova kognitivnega razvoja, mišice same proizvajajo snovi, ki povzročajo rast možganov, razvoj nevronov in če upadejo gibalne sposobnosti, je to velik znak, da je kognitivni razvoj na udaru.

Kot zelo očitno posledico slabše gibljivosti pri otrocih pa dr. Starc navaja počasnost – tako v zaznavanju, pisanju, kot branju. Kajti gibanje je osnova kognitivnega razvoja, mišice same proizvajajo snovi, ki povzročajo rast možganov, ožiljenje, razvoj nevronov in če upadejo gibalne sposobnosti, je to velik znak, da je kognitivni razvoj na udaru. Predvideva, da bodo že letos učni uspehi slabši kot lani tudi zato, ker učencem ne bo uspelo rešiti testov do konca. Ob tem učitelje poziva, naj pogledajo, ali so ocene slabše zato, ker otroci ne znajo, ali zato, ker jim zmanjka časa.

Gibalna učinkovitost se ne bo dvignila brez kakršnih koli ukrepov, to pomeni 10 % nižja produktivnost ljudi, okrog pol milijarde evrov izgube letno za naše gospodarstvo. Vsak evro, ki bi ga sedaj vložili v otroke, da bi izboljšali njihovo telesno pripravljenost, bi se kasneje mnogokratno poplačal, je prepričan strokovnjak.

Edina rešitev: vsaj še ena ura športa

Prof. Starc in njegovi kolegi vidijo prvo nujno rešitev v tem, da se takoj ponovno uvede program Zdrav življenjski slog, da se sistemsko umesti gibalni odmor in da se zagotovijo sredstva za vadbene skupine v šolah, ki bodo zagotavljale uro športa (več) na dan. Na ta način bi namreč veliko naredili za šolski sistem in izboljšali uspešnost otrok pri vseh predmetih, ne le pri gibalnem razvoju.

Komentarji

  1. Saj ni čudno. Otroci sploh več nič ne hodijo. Z avtom jih peljejo izpred domače hiše direktno do šole. Tudi, če imajo šolski avtobus in je treba iti peš vsaj do avtobusa, nekatere otroke peljejo od doma! To se mi zdi popolnoma nesprejemljivo.
    Mi smo hodili peš v šolo, h verouku, h maši, po vseh opravkih, kamor so nas poslali starši. Kmečki otroci smo, ko smo bili le toliko sposobni, pomagali pri vseh kmečkih opravilih. Grabili in spravljali smo seno, senožeti pa so bile oddaljene in povsod smo šli peš. Sami smo se odpeljali v mesto h zobozdravniku. Bili smo zelo samostojni. Znašli smo se kot smo vedeli in znali in to brez vsakršne sodobne tehnologije.
    Nedolgo nazaj sem bila pri maši, pri kateri so sodelovali birmanci. Brali so berilo in prošnje. Za se zjokat: brali so tako, kot da hodijo v prvi in ne v sedmi ali osmi razred.

  2. Iskanje tisoč in enega izgovora, zakaj so otroci slabše gibalni? Pa tudi ni treba posploševati. Jaz v krogu kjer se gibam z mamicami, očki in otroci, ni nikoga,r ki bi bil slabše gibalen, tako moj sin kot njegovi sošolci, sošolke tudi v šoli izredno veliko gibajo (je pač OŠ ena izmed redkih, ki razume, kaj je pomembno za otroke, da ne morejo 8 ur sedeti pri miru). Moj sin je vsak dan zunaj ob vsakem vremenu, ob vsakem letnem času, itd. Ima čas za šolo, za igro, za učenje, za igranje igric, za spanje, za hrano. In to je to. Rutina je za otroka zelo pomembna. In otroci ki se gibajo, lažje zaspijo, lažje razmišljajo, lažje komunicirajo, niso pod stresom, se bolj zavedajo samih sebe, nimajo motenj koncentracije, spomina, hiperaktivnosti itd. Ena ura več športa ne bo prinesla bolj gibljivih otrok.
    Treba je vedeti da se vzgoja začne doma, že v nosečnosti. In od rojstva naprej so starši odgovorni za svoje otroke. In če starši nimajo te odgovornosti, da predstavijo otrokom, kako je pomembna zdrava prehrana, gibanje, dihanje svežega zraka, izleti v naravo, itd. tako dolgo bomo pač imeli slabše gibljive otroke. Niti vrtec, niti šola, niti strokovnjaki tega ne morejo nadomestiti. Starejši otroci in mladi kot so, težje jih potem navadiš nazaj na gibanje. Se more res nekaj zgoditi,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.