Sedim za lepo pogrnjeno mizo s svojim najljubšim moškim nasproti mene. In kaj me najbolj zabava? Da po vsakem hodu vstanem, primem krožnik z umazanim priborom in ga nameravam odnesti … kam že?
Sama sebi sem se nasmejala. Dejansko nisem navajena, da nekdo pospravlja za menoj. Da lahko preprosto uživam v času, ki je v polnosti namenjen nama.
No, ja. Če bi bila udeleženca vikenda Zazrita si v oči, ki je pretekli vikend potekal na Bledu, bi bil čas res namenjen samo nama, tako pa sva spretno krmarila med časom za naju in vsebinami, ki sva jih kot sovoditelja poskušala nevsiljivo, nemoralizirajoče, iskreno in čuteče dati udeležencem. In tej nežnosti navkljub z željo, da bi vsebine »zadele« in pri parih odprle teme za pogovor.
PETEK
V petek smo se spoznali udeleženci in voditelji – frančiškan p. Marjan Čuk ter zakonca Aleš in Irena Rupar ter Tomaž in Polonca Sokol.
P. Marjan Čuk nas je navdušil z zanimivim uvodom in tudi nalogo, da smo si že prvi večer zazrli v oči, ki so se marsikomu že v tistem trenutku zarosile. Kdo ve – iz ljubezni ali iz ranjenosti?
Spodbudil pa nas je tudi k temu, da moramo najprej poskrbeti za svoje telesne potrebe. Glede na to, da smo se v hotelu Kompas **** ravno najedli zares okusne večerje, je bilo povabilo zelo jasno. Najprej si morava odpočiti, če želiva jutri odriniti iz pristanišča.
Tokrat smo zavestno izpustili petkov filmski večer, ki je bil v navadi na prejšnjih vikendih. In bilo je dobro. Pari, med njimi taki, ki so prvič po šestih, osmih letih, nekam odšli sami, brez otrok, so se zaprli v svoje hotelske sobice.
SOBOTA
Tudi v soboto smo nadaljevali v umirjenem tempu: po krepčilnem zajtrku smo se zbrali v dvorani Triglav (skozi katero smo zrli tako na čudovito jezero kot na Triglav v ozadju) in prisluhnili pronicljivemu, iskrenemu predavanju Aleša in Irene Rupar.
Naša osrednja tema vikenda je bilo dogajanje v Kani Galilejski. (Le kako bi se lahko na Martinovo soboto izognili govoru o vinu :)). Irena in Aleš sta spregovorila o izkušnji v njunem zakonu, ko jima je zmanjkalo vina. Močno, nagovarjajoče in spodbudno pričevanje, ki … no ja, morda boste imeli priložnost, da ima kdaj prisluhnete, zato raje ne bom zapisala preveč.
Po njunem pričevanju so pari imeli skoraj 3 ure časa za sprehod. Lovili smo poslavljajoče se sončne žarke, si privoščili pečen kostanj in dooolg pogovor o nama.
Z možem Tomažem naju je navdušilo, ko sva srečala enega od naših parov, ki nama je prihajal nasproti. Že od daleč sva se jima nasmihala, ju glasno pozdravila, ko sta se nama približala, se ustavila »vštric« z njima, Tomaž je glasno komentiral: »Glej, sploh naju ne opazita« … in dejansko sta se v očitno zelo intenzivnem pogovoru oddaljila, kot da svet zunaj njiju ne obstaja. Smeje sva odšla naprej, navdušena nad tem, kar sva videla! Aleluja!
Lepo… imeti delovni vikend, kjer se daješ drugim in vmes imeti čas, da se dajeva tudi sebi. #zazritasivoči @iskreninet pic.twitter.com/tVlu0K941f
— Polonca Sokol (@PoloncaSOKOL) November 11, 2017
Po kosilu (in počitku) sva popoldansko pričevanje imela midva s Tomažem. Najina tema se je nadaljevala s tem, kako v najinem zakonu Jezus vodo spreminja v vino. Res, marsikakšen načrt nama je splaval po vodi … vodi, ki jo je Gospod spremenil v vino.
Po pričevanju smo znova imeli dovolj časa za pogovor in počitek. Nekateri so se podali v savno, drugi v bazenček, tretji v sobico ali kamorkoli že. Skupaj. Vsekakor se nam je obetal en lep večer.
Po maši je sledila svečana večerja. V hotelu so za nas res lepo poskrbeli. Imeli smo povsem svoj prostor s krasno Martinovo večerjo: goska, mlinci, rdeče zelje mmmm, pa še marsikaj drugega. In za piko na i … poleg drugih sladic še tista kraljica, ki na Bledu ne sme manjkati: kremšnita :).
Vsak par za svojo mizico, umirjena glasba, pogovor in namesto, da bi žrla drug drugega, sta si raje zrla v oči. Večerja se je prevesila v ples, ples pa v mirno, zaljubljeno noč …
NEDELJA
Dopoldansko srečanje je postreglo z bogatimi vsebinami teme, o kateri se v svetu tako veliko govori, pa tako malo pove. Spolni odnosi. Šli smo na globoko in hkrati sproščeno. Iskreno in dostojanstveno hkrati.
Stvari, ki so se dogajale celoten vikend, so sprožile lep proces povezovanja med pari (vsaj tako nam je bilo dano začutiti), ki se je stopnjeval vse do maše z obnovitvijo poročnih zaobljub.
Za vse udeležence je bila ta maša zares nekaj posebnega, močna izkušnja, ki nas je v večini ganila do solz. Ne bom je opisovala. Namenoma. Nekatere stvari morajo ostati samo v srcu.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
