Foto: CanvaO duševnem zdravju se danes veliko govori, a ko pogovor nanese na duševno zdravje moških, se situacija hitro obrne in kar naenkrat to postane tema, o kateri se ne govori ali pa veliko premalo govori. Pa ne zato, ker moški ne bi imeli svojih stisk in težav, ampak ker jo še vedno spremljajo stereotipi, predsodki, sram in tišina.
Moški so že kot mali dečki poslušali: “Fantje ne jokajo.” “Bodi močan.” “Ne jamraj, stisni zobe in zdrži.” Te besede so se vtisnile globoko v njihovo dušo, in jih prepričale, da morajo biti vedno močni in neobčutljivi. Za ranljivost, solze in izražanje čustev ni bilo prostora. Zato je še danes za mnoge moške že sam pogovor o tem, kako se počutijo, nekaj, čemur se na široko izogibajo. Strah, da bodo obsojani ali nerazumljeni, je prevelik.
Moški, ki se soočajo z duševnimi stiskami, pogosto trpijo sami. Bojijo se stigme, zavračanja in sramu, da zaradi šibkosti niso pravi moški.
Smem biti ranljiv?
Gotovo vsak od nas pozna nekoga, ki se navzven smeji, znotraj pa tiho razpada. Vsake toliko slišimo o samomoru nekoga, ki je bil prej čisto v redu. Globoko zakoreninjena prepričanja, da so moški, ki poiščejo pomoč, šibki, ustvarjajo velik pritisk in imajo velike posledice za njihovo duševno zdravje. Čas je, da se to spremeni, saj si tudi moški zaslužijo srečnejše in bolj zdravo življenje.
Trpi sam!
Moški, ki se soočajo z duševnimi stiskami, pogosto trpijo sami. Bojijo se stigme, zavračanja in sramu, da zaradi šibkosti niso pravi moški. Statistike kažejo zaskrbljujoč trend. Moški namreč:
- redkeje poiščejo psihološko pomoč,
- večkrat zanikajo, da imajo težave,
- pogosteje posegajo po alkoholu ali drugih sredstvih, v katerih utapljajo svojo žalost,
- posegajo po tveganih vedenjih (agresija) kot načinu soočanja s stresom in čustveno bolečino,
- se vržejo v prekomerno delo ali v šport,
- stisko prikrivajo z navidezno močjo,
- so bolj ogroženi, ko pride do samomorilnih misli ali vedenj (po podatkih NIJZ več kot 70% vseh samomorov v Sloveniji storijo moški).
Vendar to niso le statistične številke. To so očetje, sinovi, sosedje, prijatelji in sodelavci, ki se spopadajo s pritiski, o katerih pogosto ne spregovorijo. To so moški, ki niso znali ali upali povedati, da jih duši, da jih skrbi, da se počutijo izgubljene.
Raziskave tudi kažejo, da imajo moški v življenju večje težave s predelavo izgube in žalovanjem kot ženske. Če k temu dodamo še bolezni, finančne težave in težave v odnosih, življenje hitro postane preobremenjujoče.
Kako si moški lahko pomagajo?
- Dovolite si biti to, kar ste. Ne rabite biti vedno močni in neobčutljivi. Dovolite si, da kdaj tudi niste “v redu”, da vam gre slabo in da ne zmorete. V tem ni nič slabega in nič sramotnega.
- Naučite se tehnik za zmanjševanje stresa in zdravih mehanizmov spoprijemanja z njim.
- Poskrbite za redno vadbo. Ta zmanjša stres, tesnobo in depresijo, poveča energijo in jasnost mišljenja, izboljša razpoloženje ter poveča samozavest in samospoštovanje.
- Poskrbite za svoje potrebe z rednim in zadostnim spanjem, uravnoteženo prehrano, druženjem s prijatelji.
- Poiščite si podporo ali pomoč. To je lahko podporna skupina za moške, ki se soočajo s podobnimi izzivi kot vi, in kjer se boste počutili sprejete. Ali pa pogovor s terapevtom, ki vam bo pomagal predelati stiske.
Kako jim (vam) lahko pomagamo?
- Duševne bolezni so v družbi še vedno stigmatizirane, zato je nujno, da jih sprejmemo enako kot telesne bolezni in se o njih tudi enako odprto in brez zadržkov pogovarjamo.
- Bodimo pripravljeni poslušati, ne da bi dajali nasvete ali obsojali. Pokažimo, da nam ni vseeno zanje.
- Podprimo tiste moške, ki so premagali stigmo in javno delijo svoje izkušnje. Ti namreč sporočajo, da duševne bolezni niso sramota in da ni sramotno poiskati pomoči. Njihove zgodbe lahko spodbudijo druge, da storijo enako.
Na ta način lahko pomagamo ustvariti varno in podporno okolje, v katerem bodo moški lahko odkrito spregovorili o svojih občutkih, delili svoje izkušnje in reševali svoje stiske brez strahu, stigme ali obsojanja. In ne pozabimo: vsaka prijazna beseda, vsak sočuten pogled, vsako ne obsojajoče uho in vsaka odprt objem lahko pomenijo razliko med obupom in upanjem.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Mag. Janja Grilc: Naš živčni sistem je dar. Pomaga nam preživeti travmo in ozdraveti.
Dr. Uroš Perko: Starševstvo po ločitvi – otrokom je treba dati čas!
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Moški so, oz. naj bi bili “močnejši spol”. To se od njih tudi pričakuje! Ampak tudi moški so lahko ranljivi, občutljivi, trpijo v sebi, prizadene jih lahko mnogo stvari. Niso vsi mačoti, ki gredo preko trupel in podrejo vse okrog sebe.
Moški ne gredo k zdravniku. Ne priznajo svojih težav. Tudi, če imajo hude težave, jih npr. močno stiska v prsih, ne spijo ponoči, si ne pomagajo. Gredo v gostilno in pijejo alkoholne pijače. S tem se tolažijo. Ali pa le zberejo pogum in gredo k zdravniku, dobijo tudi zdravila, potem pa jih ne jemljejo, ali pa jih jemljejo z alkoholom. Kar je smrtonosna kombinacija. Potem se zgodijo uboji, umori, nasilje, hude prometne nesreče s smrtnim izidom ali pa s hudimi poškodbami.
Samo poglejte, koliko žensk je bilo umorjenih zadnja leta od moške roke. Možje so umorili svoje žene, partnerke, matere svojih otrok. Ampak dvomim, da so to storili v normalnem stanju. Skoraj sigurno je temu botrovala kakšna duševna bolezen, huda motnja in jemanje antidepresivov ali antipsihotikov skupaj z alkoholom.
Moški, dovolite si biti, to, kar ste. Samo ljudje. Ljudje, ki imajo vsakodnevne težave in probleme, težave z zdravjem. Poiščite si pomoč in naredite nekaj zase. Predvsem pa ne se smiliti sami sebi.
Vsak izmed nas namreč nosi svoj križ.