Z otroki slej ko prej nanese pogovor o tem, da vsi ne verujemo v Boga. Da pravzaprav niti tisti, ki verujemo v Boga, ne verujemo v istega Boga. In da je tudi med tistimi, ki verujemo v istega Boga, precej večji razkol, kot bi si ga želeli. Na vprašanja, ki jih še sami ne razumemo dobro, moramo podajati odgovore.
Zakaj ta sošolec ne hodi k verouku? Zakaj ne verjame v Boga?
Zakaj on praznuje božič kasneje? Zakaj ta prijatelj veruje v Jezusa, pa ne ve, kaj je spoved, kdo so svetniki? Zakaj poznava iste zgodbe iz svetega pisma, pa ne ve, o čem govorim, ko mu veselo razlagam, da bom šel letos k svetemu obhajilu?
Na nekatera vprašanja veliko lažje odgovorim kot na druga. Nimam vseh odgovorov. In kdaj preprosto rečem, da ne vem.
Začenjamo teden molitve za edinost kristjanov
Danes začenjamo teden molitve za edinost kristjanov, ki je že od leta 1908 pomenljivo v tednu med praznikoma svetega Petra in svetega Pavla. Po rimskem koledarju so v tistem času 18. januarja praznovali Sedež apostola Petra, 25. januarja pa je praznik Spreobrnitve apostola Pavla.
Letos teden molitve poteka pod geslom, vzetim iz Apd 28,2: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.«.
In kaj ima gostoljubnost z edinostjo?
Kristjani imamo med seboj marsikaj skupnega, v marsičem pa se naše Cerkve tudi razlikujejo. Toda zapiranje vrat srca drug pred drugim in kazanje s prstom drug na drugega ni rešilo še nobene težave v zgodovini.
Edinost je torej mogoče doseči z medsebojnim poslušanjem, s spoštovanjem, z odprtim srcem, s služenjem drug drugemu – vse to pa izvira ravno iz gostoljubnosti.
V gostoljubnosti se lahko razvije dialog, ki se med dvema, ki sta vsak na svoji strani zaprtih vrat, pač ne more. Skozi zaprta vrata je tudi nemogoče postreči, dati, prejeti.
Včasih je težko. Sedeti nasproti nekoga, ki zanika obstoj in pomembnost nečesa, za kar sam vidiš tako očitne dokaze. A zrelost osebe se kaže tudi skozi način dopuščanja, da imamo različna mnenja, različne poglede, različne predstave in prepričanja. Ni potrebno, da se strinjamo v vsem, pomembno pa je, da dopuščamo, da smo različni.
Kako Bog gleda na delitve med kristjani?
Tega seveda ne moremo vedeti, lahko pa iz vsakdanjega življenja potegnemo zaključek, da delitve škodujejo oznanjevanju evangelija. Si predstavljate, kako hitro bi se besede evangelija razširile po svetu, če bi stopili skupaj?
Poleg tega gredo delitve med kristjani dobro na mlin tistim, ki v Boga ne V gostoljubnosti se lahko razvije dialog, ki se med dvema, ki sta vsak na svoji strani zaprtih vrat, pač ne more.verujejo. Radi govorijo: „Saj niti oni sam ne vedo dobro, v kaj bi verovali, kaj in kako bi oznanjali!“ In v tem jim ne gre oporekati. Kdo bi zaupal Bogu, glede katerega si niti lastni privrženci niso enotni?
Samo iz tega dvojega lahko sklepamo, da delitev kristjanov na več Cerkva Bogu ni ravno po volji. In ravno zato je potrebna molitev, kateri je namenjen teden pred nami.
Komisija za ekumenizem je izdala gradivo, v katerem so namenske molitve in razmišljanja. V uvodu je dr. Bogdan Dolenc med drugim zapisal: “V molitvi doživljamo, da edinost ne more biti zgolj sad človeških naporov, ampak je vedno delo Svetega Duha. Edinosti ne moremo »ustvariti«, »izdelati« ali »organizirati«. Lahko jo samo sprejmemo kot dar Duha, ko smo notranje dovolj pripravljeni za to.”
Naj nas ta misel vodi tudi v odgovorih na vprašanja, ki nam jih bodo zastavljali otroci.
foto: storyblocks.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
