Dokaj dni naj živi, Bog, kar nas dobrih je ljudi

Foto: WikiCommons

Če se sliši še tako klišejsko, me misel na slovenski kulturni praznik vedno preko imena Franceta Prešerna popelje naravnost na njegovo Zdravljico. In to ne samo na kitice, ki so jih določili za našo državno himno, ampak na celotno pesniško mojstrovino. Ne bom se spuščala v vroče razprave o tem, ali je pesem za himno primerna ali ni. Zagotovo pa nas vedno zelo jasno spominja, kdo Slovenci smo, od kod izhajamo in kaj naj bi bile naše vrednote. Zdi se, da v teh časih še kako zelo potrebujemo tako spominjanje in opominjanje.

Zdravljica nas zelo jasno spominja, kdo Slovenci smo, od kod izhajamo in kaj naj bi bile naše vrednote.

Prijatelji, dvignimo čaše

V slovenskem srcu obstaja madež prevelike ljubezni do dvigovanja čaš in žal vsi vemo, kaj vino v prevelikih količinah lahko naredi iz še tako mogočnega moža. Ne moremo pa mimo tega, da so vinogradi del naše kulturne krajine in da je vino tudi v Svetem pismu označeno za pijačo, ki je povezano s praznovanji, da razveseli srce. Kultura pitja vina je še kako pomembna. Pomembno je poiskati pravo ravnovesje med veseljem in opijanjanjem. Ker meja je tanka in, še posebej če si želiš utopiti skrbi (le kdo jih nima) ali so tvoje prsi potrte, zahteva skrajno pazljivost.

Bog živi ves slovenski svet

Včasih, ko raziskujemo našo majceno, a izjemno raznoliko, domovino, mi gre od silne lepote kar srh po telesu. Res, Bog živi vse te hribčke in gore, polja in travnike in jezera, reke in slapove. Bog živi morje in zvezde, ki se leskečejo v njem. Bog živi vse naše prednike, ki so gozdove spremenili v obdelovalno zemljo. In Bog živi vse pridne roke, ki nas hranijo zdaj. Vsem odločevalcem pa naj dobri Bog nakloni zdrave pameti, da za trenutni zaslužek ne bi, košček za koščkom, razprodajali naše domovine.

Zdrobimo spone, ki teže

Ne, ne prosim dobesedno, da naj v take in drugačne sovražnike Slovenije trešči grom. Prosim pa za to, da bi Slovenci ostali svobodni, da bi se uspešneje izogibali prepirom, da ne bi nasedali provokacijam. Trenutno se mi zdi, da si najtežje spone nadevamo sami. Okrepiti bo treba redno molitev za našo svobodo.

Edinost, sreča, sprava

Pesnik se je v tej kitici približal tisti Božji zamisli za človeka, ki je bila z grehom v raju izgubljena. Biti enoten, srečen, spravljen, biti časten … Kristjani bi to združili v dve preprosti besedi – ljubiti drugega.

Bog živi vas Slovenke

Dekleta, žene, smo ponosne na to, da smo nosilke življenja? Da svet okoli sebe lahko delamo lepši, žlahtnejši? Smo ponosne na to, da smo Slovenke in da vzgajamo nov rod Slovencev? Ni vseeno kakšen bo. Tudi zato se kaže pri vzgoji in zgledu materinstva potruditi do skrajnih meja. Bog nas živi!

… jo srčno branit klical čas

Fantje, možje, kot narod potrebujemo vaše trdno in ljubeče vodstvo skozi te razburkane čase. Potrebujemo vas poštene, odrasle in Bogu predane. Le taki boste lahko družine in družbo peljali naprej. Ljubite ta kos zemlje, ki nam je dan. To je naša domovina!

Le sosed bo mejak

O, naši predragi sosedje. Včasih nam greste na živce, a ko se komu zgodi kaj hudega, smo si prvi, ki si pomagamo. Naj nas ne zaslepi pohlep in tekmovanje, saj vendar vsi vemo, da je lepše živeti v sodelovanju, spoštovanju in razumevanju. Kako lepo se je držati za roko. Kako lepo si je deliti isto nebo.

Ker dobro v srcu mislimo

Kultura se zrcali v tem, da spoštljivo cenimo ustvarjalnost, delavnost in plemenitost srca.

Najboljša skrb zase je skrb za dobroto. Vsi poznamo razbrazdane obraze starih ljudi, ki jih dobrota dela prečudovito lepe. Dobrota je nalezljiva. Delimo jo in za njo navdušujmo še druge. Kako lep je občutek zavesti, da si delal dobro. Izjemne priložnosti za dobroto pridejo nepričakovano in hitro minejo. A dobro srce je v malem dobro vsak dan.

Kultura nekega naroda, tudi Slovencev, je mnogo več kot poezija in glasba. Kultura se zrcali v tem, da spoštljivo cenimo ustvarjalnost in delavnost. V tem, da cenimo plemenitost srca. V tem, da znamo tudi počivati in se poveseliti. V tem, da možje in žene ljubimo drug drugega, dobro vzgajamo otroke, da skrbno negujemo osnovno celico domovine, družino.