Da boste lahko v naravi uživali brez strahu pred klopi

Vir: Flickr

Narava vabi k raziskovanju gozdov in travnikov v naši okolici. Na teh naših potepanjih pa domov pogosto pretihotapimo »slepe potnike«, ki od nas staršev zahtevajo nekoliko več pozornosti. Govorim o klopih, ki sodijo v tisti niz »poštasti«, s katerimi nas strašijo in na ta način vse prevečkrat dosežejo, da mnogi nikoli ne bodo spoznali, kakšne zaklade skriva prijateljevanje z gozdom. Nevarnosti seveda obstajajo – le da je velika razlika, ali se tveganj zavedate ali pa ste zaradi njih prestrašeni.

Pred tedni sem v knjižnici našel knjigo z naslovom Uživajte v naravi brez strahu pred klopi, avtorice Sanje Lončar. Glede na to, da smo z otroki veliko zunaj in da vsako leto naberemo kar nekaj klopov, je takoj pritegnila mojo pozornost. V nadaljevanju povzemam nekaj uporabnih nasvetov z omenjene knjige.

Za začetek je dobro vedeti, da vsi klopi niso nevarni – pravzaprav večina klopov sploh ni nevarna! Uvrščamo jih med pršice (red Acarina). Na svetu živi okoli 860 poznani vrst klopov, v Evropi in v Sloveniji pa je najpomembnejša vrsta gozdni klop – Ixodes ricinus. Prisotni so na vseh območjih Slovenije do nadmorske višine 1500 metrov.

Zakaj so klopi človeku lahko nevarni?

Klopi prenašajo povzročitelje nekaterih bolezni. Pri nas so to tri bolezni: lymska borelioza, klopni meningoencefalitis (KME) in humana granulocitna anaplazmoza.

Delež klopov s povzročitelji teh bolezni je zelo različen. Medtem, ko je klopnega meningoencefalitisa največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, je lymska borelioza zelo pogosta po vsej Sloveniji. Okuženi niso vsi klopi in četudi naletimo na okuženega klopa, ni nujno, da bo prišlo do okužbe.

Kako se varno podati v gozd?

Razen energijskih značilnosti, po kateri izbirajo svoj plen, so znanstveniki ugotovili tudi nekaj fizikalnih dejstev, ki vplivajo na to, ali ste klopu bolj ali manj vabljivi. Klop predvsem išče toplega gostitelja, zato vročekrvne živali (pes je vsaj dve stopinji toplejši od vas) predstavljajo njegovo prvo izbiro. Znanstveniki so ugotovili, da je klopom všeč tudi večja količina izdihanega ogljikovega dioksida. Ta je značilna za ljudi s hitrejšim metabolizmom, nosečnice in debelejše ljudi. Podobno kot za komarje so ugotovili, da imajo klopi prav tako svoj okus, ko gre za vonj. Tisti, ki bolj kislo dišijo, so jim bolj mamljivi (to je značilno za bolj zakisane osebe, osebe pod stresom in bolne).

Za v gozd je najbolj primerno obleči dolga oblačila. Hlačnice zataknite v nogavice ali obuvalo, tudi zgornji del oblačila naj ima dolge rokave. Če lahko, glavo prekrijte s pokrivalom. Obleka naj bo svetle barve, tako boste klopa hitreje opazili. Približno vsakih petnajst minut z rokami temeljito stresite vsak del telesa, zlasti spodnji del nog, da klopa odstranite, še preden ta zaide pod oblačila.

Izbirajte uhojene poti. Klopi se najraje nahajajo v podrasti gozdnih obronkov in svetlih listnatih gozdov, zato je varneje, da hodimo po poti in ne po goščavi ali visoki travi. Tudi sprehodi po borovih in smrekovih gozdovih sodijo med manj tvegane, saj klopi ne marajo iglavcev.

Ko se vrnete iz gozda, si skrbno preglejte celotno telo in oblačila operite. V kolikor ne želite po nepotrebnem prati oblačil, pa enak učinek dosežemo, če oblačila obesimo in jih za nekaj časa pustimo na močnem soncu. Klopi ne prenesejo močnega sonca in suhega okolja.

Miti in resnice o varnem odstranjevanju klopov

Koliko časa traja od ugriza do okužbe? Varen čas ne obstaja, res pa je, da se nevarnost okužbe povečuje, dlje ko je klop prisesan. Vsi klopi seveda niso okuženi, pa vendar je previdnost in upoštevanje preventivnih ukrepov na mestu.

Zakaj vboda klopa ne čutimo? Ko klop prebode kožo, izloči slino, ki vsebuje encime, zaviralce strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik, ki prepreči gostitelju, da bi začutil kakršno koli bolečino.

Ali lahko klopa varno odstranimo s pinceto? Klopa odstranimo takoj, ko ga opazimo. V ta namen je najbolje uporabiti pinceto tako, da klopa primemo kolikor blizu kože je mogoče, torej za glavo in ob ustih, ne pa za zadek. Povlečemo počasi in pravokotno navzgor. Nekateri priporočajo vrtenje klopa v smeri urinega kazalca, vendar s tem le povečamo verjetnost, da bo njegov nazobčani rilček ostal v našem telesu. Ostanek rilčka v naši koži sicer ne predstavlja nevarnosti za prenos bolezni.

Klopa nikoli ne smemo mazati z vazelinom, oljem, petrolejem, alkoholom, … Takšno ravnanje lahko zelo poveča možnost okužbe s klopno prenosljivimi boleznimi, saj se klop začne dušiti in utegne izločiti še več sline.

Kam z odstranjenim klopom? Najbolje je, da klopa stisnemo, vendar pri tem uporabimo papir. Tako preprečimo možnost okužbe, saj bi vsebina klopa lahko prišla v stik z morebitno rano na roki.

Kako si pomagamo po ugrizu? Ko klopa odstranimo, mesto ugriza razkužimo, nato nanj nanesemo mazilo za blaženje vnetnega odziva. Uporabimo lahko tudi preproste domače pripravke, kot so obkladki iz ohlajene čebule, sveže stisnjen sok ozkolistnega trpotca, olje bazilike, sivke ali čajevca.

Kako učinkoviti so repelenti v resnici? Repelenti so sredstva, ki odvračajo klope ali drugi mrčes. Najbolj smotrna uporaba repelenta je, če ga uporabimo čez oblačila, na koži pa ga uporabimo le na tistih delih, ki jih ni možno prekriti z oblačili, npr. roke, obraz, vrat.

Uporaba repelenta je le eden od možnih zaščitnih ukrepov. Nobeno sredstvo pred klopi ne ščiti več kot nekaj ur, pa tudi v tem času zaščita nikakor ni stoodstotna. V strahu pred klopi pogosto pozabimo na vse nasvete o primerni količini in pogostosti uporabe repelentov ter kožo bogato namažemo, da bi le zaleglo. Kljub opozorilom na repelentih le malokdo pomisli, da bi bila snov, ki je tako zelo nevarna klopu, lahko resnična grožnja tudi človeku.

Za najbolj nevarno kemično učinkovino v repelentih velja dietiltoluamid (DEET). Kemikalija DEET se že nahaja v številnih kemičnih pripravkih za odganjanje klopov in komarjev, ki neposredno vpliva na osrednji živčni sistem žuželk. Znanstveniki so ugotovili, da DEET zavira delovanje pomembnega živčnega encima acetilholinestraze tako pri žuželkah kot tudi pri sesalcih. Repelenti z vsebnostjo kemikalije DEET lahko povzročijo draženje kože, nespečnost, moteno sposobnost zaznavanja in nihanje razpoloženja.

Če se kemičnim repelentom ne želite odpovedati, upoštevajte navodila, ki so jih objavili tudi na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije:

  • Pri nanašanju se ravnajte po priloženih navodilih
  • Nanašate jih lahko tudi na oblačila (nekateri puščajo sledi)
  • Ne nanašajte jih na odrgnine, rane ali vneto kožo
  • Bodite pazljivi, ko jih nanašate okoli oči, ust in ušes
  • Otroka naj namaže odrasla oseba
  • Ko se vrnete domov, se oprhajte in kožo skrbno zdrgnite z milom in vodo
  • Če se pojavijo izpuščaj ali druge reakcije, obiščite zdravnika in s seboj vzemite tudi embalažo repelenta. Posebej pazite na to, ali je repelent primeren za otroke in od katere starosti naprej.

Preverjene domače rešitve

  • Pred sprehodom v gozd si v čevlje natlačite sveže orehove liste, zaužijte nekaj česna ali se popršite s kisom.
  • Namažete se lahko s pelinkovcem. V času pred drugo svetovno vojno je bil pelin zelo razširjen insekticid. Zdrobljene suhe liste so živalim vtirali v kožuhe, ljudem pa v volnene nogavice in druga oblačila.
  • Kot preverjeno sredstvo proti bolham, klopom in drugemu mrčesu v Dalmaciji že stoletja poznajo rastlino dalmatinski bolhač. Uporabljamo lahko rastlino v prahu, oljni, alkoholni ali vodni izvleček. Najbolj je v uporabi alkoholni izvleček, ki ga pripravimo tako, da 20 dkg sveže rastline in 80 dkg alkohola damo v kozarec ter pustimo v temnem prostoru in na sobni temperaturi od 3 do 4 tedne. Nato tinkturo precedimo in jo shranimo v temni steklenici. Z alkoholno raztopino škropimo površine, s katerih želim odgnati mrčes.
  • Zelo dobro učinkovitost v borbi proti klopom dosežemo z uporabo nekaterih eteričnih olj. Uporabimo lahko eterično olje pimenta v 20-odstotni koncentraciji, ali pa eterično olje kumina (ne kumine) v 1,25-ostotni koncentraciji. Zelo učinkovita so še eterična olja limonske trave, citrusov, sivke, evkaliptusa, citriodore, bazilike, cimeta in klinčkov. Večino eteričnih olj pred uporabo razredčimo v osnovnem olju (npr. mandljevem, jojobinem).