Da bi se nam odprle oči …

sveto_pismo

Današnjo nedeljo Božje besede praznuje Cerkev po vsem svetu. Gre za nedeljo, ki je nekaj posebnega, saj je vrhunec leta Božje besede, ki poteka ob 1600-letnici smrti prevajalca Svetega pisma sv. Hieronima. Papež Frančišek je ob tem napisal apostolsko pismo Odprl jim je um (Aperuit Illis), v katerem spodbuja k branju Pisma in opozarja na bogastvo Božje besede, njen pomen v življenju posameznika in Cerkve.

»Nepoznavanje Svetega pisma je nepoznavanje Kristusa«

Geslo letošnje Nedelje Božje besede pri nas je Tedaj so se jima odprle oči (Lk 24,31a) in se nanaša na odlomek, v katerem učenca na poti v Emavs vso pot govorita z vstalim Jezusom, a ga ne prepoznata, vse dokler z njima ne lomi kruha. Si predstavljate, da bi imeli tako “zaprte” oči, da bi po več urah druženja ne prepoznali svojega prijatelja in učitelja?

Sveto pismo je knjiga, ki jo je težko izpustiti iz rok, če si pustiš vanjo resnično vstopiti.

Svetega pisma ni lahko razumeti. Papež v apostolskem pismu navaja sv. Efrema, ko pravi: »Gospod, kdo je sposoben razumeti vse bogastvo ene same tvoje besede?« in pravi, da smo podobni žejnim, ki pijejo pri izviru. Sodobni svet je lačen Boga, a spoznava ga lahko predvsem preko Svetega pisma in s pomočjo svetega Duha.

Pot do edinosti

Današnja nedelja je nedelja v tednu, ko molimo za edinost kristjanov. In prav Sveto pismo je tisto, ki v nas uči edinosti – tako z bližnjimi – otroci, sozakoncem, starši, prijatelji, sošolci, sodelavci, sovražniki … kot tudi k edinosti med vernimi in širše – na svetu. Božja beseda je tisto, kar nam je vsem skupno, kar je za vse enako in nas vse povezuje. Da bi lahko Božjo besedo slišali in razumeli, se je potrebno ustaviti, poglobiti, prisluhniti, razumeti … in to so drže, ki nas združujejo same po sebi, še posebej pa po Božji besedi.

Domačnost s svetim pismom

Vsak od nas se na to pot spoznavanja Boga preko njegove Besede odpravi kot učenca na poti v Emavs. Ni nam jasno, ne razumemo, morda smo celo »počasni v srcu« ali hladni. A Jezus prihaja k nam, nam razlaga in nas uči, da bi razumeli.

Posebej pa nas Sveto pismo uči edinosti z Bogom. Učenca, ki Jezusa ne prepoznata, ne razumeta smisla njegovega trpljenja in smrti, zato ju Jezus imenuje »nespametna in počasna v srcu«. Kaj pa jaz, poskušam razumeti smisel Božjega trpljenja in smrti? Vstopam v sveto pismo kot bi bil del prizorov, o katerih berem? V katerih vlogah se prepoznam? Kaj ob tem doživljam? Kaj mi to govori o mojem odnosu do Boga?

Ne gre za besede, ki bi jih lahko brali hladno, faktografsko, kot (le) zgodovinsko delo ali zbirko zgodb izpred dveh tisočletij. Govori namreč vsakemu izmed nas danes. Govori o mojem odrešenju. »Celotno sveto besedilo ima preroško vlogo: ne zadeva prihodnosti, ampak sedanjost tistega, ki se hrani z Besedo,« zapiše papež Frančišek. Sveto pismo je knjiga, ki jo težko izpustiš iz rok, če si pustiš vanjo resnično vstopiti.

Od Besede k dejanjem

Branje in razumevanje Božje besede človeka povsem konkretno spreminja. Preko nje moramo postajati drugačni, boljši, bolj Bogu podobni. Približno tako, kot stari zakonci sčasoma postanejo podobni drug drugemu, človek, ki redno bere Božjo besedo, postane vse bolj podoben Bogu. »Božja beseda more odpreti naše oči in nam omogočiti, da izstopimo iz individualizma, ki vodi k zadušitvi in nerodovitnosti, hkrati pa odpira pot medsebojne podelitve in solidarnosti,« je zapisal papež. Poklicani smo k ljubezni, k usmiljenju. Sveto pismo močno poudarja izpolnjevanje Besede v vsakdanjem življenju.

Vsak od nas se na to pot spoznavanja Boga preko njegove Besede odpravi kot učenca na poti v Emavs. Ni nam jasno, ne razumemo, morda smo celo »počasni v srcu« ali hladni. A Jezus prihaja k nam, nam razlaga in nas uči, da bi razumeli, zakaj je bila potrebna njegova smrt in nato vstajenje. Z nami gre preko celotno Sveto pismo –  in na koncu … se nam po njem odprejo oči. Neločljivo je s tem povezana tudi evharistija. Učenca sta namreč Jezusa prepoznala prav po lomljenju kruha.