Foto: B. L. Ime, ki ga starši dajo otroku, je njegova neotipljiva, vendar bogata dota, pečat za celo življenje. Kadar se ime zapiše v zgodovino ali med nebeščane, postane, če ni na temni strani znane preteklosti, vir navdiha, milosti, dobrodelnosti in pokončnosti.
Cvetka, ki ji je bilo ime Cvetana
11. 8. 1973 je v sluhu svetosti umrla Cvetana Priol. Njeni starši, globoko veren oče Josip Priol in Amalija Milena, so že s svojimi imeni pričali o slovanski in slovenski zavednosti (ker so ime Jožef v tistih časih neupravičeno imeli za nemško, so se slovenski Jožefi preimenovali v slovanske Josipe). To sta potrdila oče in mama Priol tudi z imeni svojih hčera. Prvi sta dala ime Cvetana, drugi Božena, tretji Nevenka. Samo čudimo se lahko, da so njune hčerke v tistem času že lahko bile krščene z imeni, ki niso bila svetniška.
Zdaj, ko je Cvetana Priol že Božja služabnica, pa je odločitev staršev postala prapor slovenstva. Oče sadjar, ki je svojo ljubezen do domovine in narave izkazal v imenih dveh svojih hčera, je tako skupaj s svojo ženo zaslužen, da se svita zarja prve slovenske svetnice, ki nosi slovensko ime. Tedaj bo ime Cvetana postalo svetniško ime.
Domoljubje v imenu
Po imenu starši otroku neprenehoma sporočajo to, kar njegovo ime pomeni. Če mu bodo dali svetniško ime (zmeraj mu ob krstu izberejo svetniškega zaščitnika), bo z nevidno nitjo povezan z nebeškim zavetnikom, katerega življenje mu bo v razsvetljenje in pomoč v vsakdanjih tegobah.
Naj vsa imena izražajo našo zavednost, hvaležnost, pripadnost in učijo naše otroke ljubiti svojo domovino in svoj jezik.
Če mu dajo slovensko ime, ga bodo po njem na vseh poteh opominjali, da je otrok svoje domovine, mu prigovarjali, naj raziskuje in plemeniti lepoto materinščine, ter mu dopovedovali, naj ljubi domačo zemljo in svoj rod. Iz dote staršev, ki dajo otroku slovensko ime, bodo srkali domoljubje vsi, ki ga bodo klicali po imenu.
Svetniško in slovensko ime
Poslovenjena so vsa svetniška imena, nekatera pa so se še prav posebej zrasla s slovenščino, da jih upravičeno imamo za čisto slovenska. Taka so med drugim Andraž, Aljaž, Nejc, Matic, Ožbej, Gašper, Jaka, Matjaž, Žiga, Boštjan ali Alenka, Mojca, Špela, Neža, Tinkara, Manca, Maruša.
Ime je včasih, kot ime Priolove Božene, izraz globoke vere staršev in posvetitve otroka Bogu, ob čemer more biti čisto slovensko. Na primer Bogdan, Bogomir, Bogomil, Bogoljub, Božidar; vsa tudi z ženskimi oblikami.
Slovenska različica svetniškega imena je bolj domača in vsakomur jasno izrazi globok pomen, ki ga tuje ime skriva. Primera sta Jasna (Klara) in Lučka (Lucija). Nekatera starejša slovenska imena so bila kasneje pripisana določenemu svetniku: Zlatko (Avrelij), Darko (Martin), Zvonko (Anton), Zdravko (Valentin). Še druga, dlje znana slovenska imena, so med drugim Branko, Miran, Borut, Črtomir, Bojan, Stanko in Ljubica, Dragica, Jelka, Cvetka, Biserka, Vesna, Zorica, Zlata, Nada, Marjetka.
Čeprav se je priljubljenost slovenskih in slovanskih imen, ki so bila tako kot ime Cvetana nekoč zelo uveljavljena, sčasoma močno zmanjšala, nekateri slovenski starši kažejo svoje domoljubje tudi z izbiranjem novih ali doslej malo rabljenih slovenskih imen. Odkrivajo in z imeni svojih otrok razkrivajo krasen zven in še lepši pomen slovenskih besed, zakladnico starinskih besed in v književnosti uporabljenih imen. Med temi imeni so bolj razširjena: Bor, Brin, Gaber, Gaj, Lan, Klas, Val, Domen, Jalen, Lev, Svit, Dan in Brina, Ajda, Zarja, Sinja, Živa, Zala, Mila, Mirna. Zelo redka ali predlagana imena so: Hrast, Ruj, Mlaj, Žarek, Kras, Gruden, Dar, Darovan, Vihar, Vran, Jelen, Dobrin, Biser, Bron, Blagovest in Vihra, Burja, Vigred, Nadeja, Svetla, Cvetna, Sončnica, Dobrava, Gruda, Rosa, Kresnica, Zvezda, Snežinka, Mavrica.
Majhen cvet, ki kliče po slovenskih krstnih imenih
Cvetana Priol je torej neznatna, vendar čudovita cvetka, ki je odprla svoj cvet Bogu, a žlahten vonj te cvetlice je obenem vonj naše domovine, vonj materinščine. Za Cvetano na podobici piše, da jo »po pravici imenujemo slovenska ›Mala Cvetka‹«, torej je podobna sveti Tereziji Deteta Jezusa, Mali Tereziki, ki so jo prvo imenovali Mala Cvetka.
Cvetana je Mala Cvetka zaradi globokih duhovnih doživetij, spoznanj in misli. Mala Cvetka je tudi zato, ker ji je ime Cvetana.
Ko se je rodila, je postala slovenska cvetlica. Ko je bila krščena, je postala nebeška cvetlica. Ko se bliža časti oltarja, postaja Mala Cvetka slovenstva, majhen cvet velikega upanja, da bodo Slovenci vrt krstnih imen na gosto posejali s slovenskimi cvetlicami.
Ko izbiramo imena, izbirajmo slovenska
Če damo otroku slovensko ime, s tem ne izkažemo le zavednosti, marveč tudi upanje, da bodo s poimenovanjem otrok s slovenskimi imeni nekoč ta imena postala svetniška in se bodo svetila enako svetlo kot svetniška imena iz drugih jezikov.
Imena pa niso samo krstna ali osebna imena, marveč so lahko slovenska vsa imena, ki jih dajemo: imena živali in podjetij, izdelkov in prireditev, umetniška imena in vzdevki. Naj vsa imena izražajo našo zavednost, hvaležnost, pripadnost in učijo naše otroke ljubiti svojo domovino in svoj jezik.
Vir podatkov o imenih: Simon Lenarčič, Vse o imenih v Sloveniji, 2012
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
