Slovensko ime od Kajuha do Cvetane

Foto: B.L./ Levo: Kajuhova bojevita desnica (kip v Celju). Desno: Zgibanke o Božji služabnici Cvetani Priol

Letošnje leto je razglašeno za leto pesnika Karla Destovnika, ki se je rodil leta 1922. Istega leta sta se rodili pisateljica Ela Peroci in Božja služabnica Cvetana Priol, od katere smrti je danes, 11. avgusta, minilo 50 let.

Kajuh poleti

Lani je bila stoletnica Kajuhovega rojstva, osemdesetletnica njegove prerane smrti pa bo naslednje leto. Pesnika in prevajalca poznamo po njegovem partizanskem imenu iz narečja rodne Šaleške doline, kjer kajuh pomeni kanja. Kajuh, ki se je tako včasih podpisal pod objave svojih pesmi, je bil Šoštanjčan s predniki s kmetije v Skornem, kjer se je po domače reklo pri Kajuhu. Z letom te ptice bi mogli primerjati Kajuhov pesniški zanos, sicer pa je njegovo ime bojevito, kakor je med danes priljubljenimi slovenskimi imeni ime Črt.

Poimenovanja živali med Slovenci redko postanejo krstna imena in dasi so mnoga književna ali umetniška imena postala prava imena resničnih ljudi, se z imenom Kajuh to ni zgodilo. Toda priljubljeno je postalo ime po živali, ki ne živi pri nas.

Lev rjovi

Ime Lev so Slovenci začeli dajati pod vplivom enakega ruskega imena. Izhaja iz imena lev za žival, ki so ji ljudje zaradi njene moči in hrabrosti nadeli vzdevek kralj živali. Naraščanje priljubljenosti imena Lev po letu 2001 je posledica že pred tem povečane priljubljenosti imena Leon in tuje različice Leo, katerih slovenski ustreznik je. Pet ali več Levov se je prvič rodilo leta 2003, lani pa že 45.

Lev je znamenje moči in pravičnosti. Po Svetem pismu je Kristus »lev iz rodu Judovega«, evangelist Marko ima ob sebi upodobljenega leva. Najznamenitejši nosilec imena Lev je vsekakor ruski pisatelj Lev Tolstoj (19./20. stol.), pisec romanov Vojna in mir (1869) in Ana Karenina (1878).

Jelka stoji

Gabrijela Hrga ni znano ime, je pa bilo zapisano ob rojstvu danes Slovencem znane Ele Peroci, pisateljice mestnih pravljic. Moj dežnik je lahko balon (1955) pripoveduje o deklici, ki je z rumenim dežnikom odplula nad Ljubljano v Tivoli v pravljično Klobučarijo. Ime ji je Jelka po starejši hčerki Ele Peroci.

Jelka je klicna oblika nekaterih svetniških imen, med drugim imena Gabrijela, katerega krajša oblika je tudi ime Ela. Vendar je pogostost imena Jelka močno pogojena s slovenskim pomenom, izrazom za iglasto drevo, poznano zlasti kot božično drevesce.

Drevje šumi

O drevju govori Sveto pismo velikokrat, prvič že ob stvarjenju človeka: »In Gospod Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta ter drevo spoznanja dobrega in hudega.« Tudi Jezus je učil s primerami o drevesih: »Vsako drevo se namreč spozna po sadu.«

Med imeni grmov in dreves so pri nas najbolj priljubljena Brina in Brin, Bor, Gaber, Tisa. Sedaj ime Gaber starši izbirajo večinoma zaradi imena drevesa, pred tem pa so ga imeli samo za klicno obliko imena Gabrijel. Nekdaj so verjeli, da »v gaber nikdar ne trešči, ker je Marija pod njim počivala«.

Cvetana cveti

Ime Cvetana je nasprotje uporniškega in bojevitega imena Kajuh. Je miroljubno, kakor je bilo miroljubno in Bogu vdano življenje Božje služabnice, ki ga je nosila. Cvetana je južnoslovansko ime, sorodno slovenskemu, veliko pogostejšemu imenu Cvetka. Obe imeni izhajata iz izraza cvet za najlepši del rastline.

Zgodbo svojega imena je Cvetana Priol sama opisala: »Kako so mi starši dali ime Cvetana? Čitali so povest iz časov starih Slovanov Darovana. V njej hči poganskega duhovnika sprejme krščanstvo in se odpove svetu, da bi služila Bogu. Imenovala se je Cvetana. Tudi meni so dali ime Cvetana.«

Čednost krasi

Med najbolj priljubljenimi so nekatera imena, ki opevajo krasote narave ali krepost, okras duše: Mila, Živa, Domen, Zala, Svit, Val.

Zgodovina imena Zarja pokaže, kako težko smo Slovenci še donedavna sprejeli ime, ki je enako navadni slovenski besedi. Da se je zares prijelo, je kljub njegovi nesporni lepoti in starodavnosti klicne oblike Zarika iz ljudske balade Zarika in Sončica, trajalo najmanj 60 let. Od leta 1935, ko se je rodila najstarejša 1. 1. 2010 živeča Zarja, do leta 1996, ko je ime prvič dobilo pet novorojenk. Pred tem sta ga dobili v povprečju po največ dve deklici na leto, na začetku celo le dve na deset let.

Z zarjo primerja svojo nevesto ženin v svetopisemski Visoki pesmi: »Kdo je ta, ki se dviga kakor zarja…«

Podatki o imenih so vzeti iz knjige Simona Lenarčiča Vse o imenih v Sloveniji.

Ime zažari

Cvetana Priol je prva slovenska svetniška kandidatka z imenom, ki ima pomen v slovenščini. S svojim imenom se je povsem poistovetila: »O Gospod, daj, da bom za ljudi cvet, utrgan iz raja!« S tem spodbuja Slovence, naj otrokom dajejo slovenska imena, ki bodo le tako lahko postala svetniška, ter nudi zavetje in priprošnjo vsem, ki iz zakladnice materinščine ime izberejo ali nosijo.

In ker je med stotimi lani najbolj priljubljenimi imeni za novorojenčke še eno čisto slovensko, naj bo za piko na i. Poznamo ga kot ime silakinje, a dobrosrčne književne junakinje Pike Nogavičke: Pika.