»Solo poroke« so na Japonskem vse bolj razširjen trend

Vir: Pixabay

Solo poroke so vse bolj priljubljene posebej na Japonskem – v državi, kjer vse več ljudi živi samih. Pri dogodku ne gre za poroko, kot jo poznamo pri nas, ampak bolj za marketinški trik, ki odgovarja ženski želji biti v poročni obleki in se počutiti lepo in razvajano, tudi če nima ženina.

Poroka brez ženina, a z možnostjo fotografiranja z modelom za doplačilo

Njene udeleženke – gre namreč predvsem za mlade ženske – izberejo poročno obleko, šopek, uredijo jim pričesko in jih naličijo, nato pa opravijo fotografiranje, nekatere se odločijo še za poseben prevoz (npr. najem limuzine) in solo »medeni teden« oz. razkošne počitnice, s katerimi »poroko« proslavijo. Neobvezni dodatek agencij, ki tržijo takšne »poroke« je tudi Japonec, ki nastopa kot partner na fotografijah, mogoče pa je najeti tudi družbo za večerjo po dogodku, da »poroka« ne bi bila preveč osamljena.

Za storitev se najpogosteje odločajo mlade ženske ter ženske v srednjih letih; tako tiste, ki moža niso našle, kot tudi tiste, ki so bile poročene, a niso imele poročne slovesnosti, o kakršni so sanjale ali pa z njo niso bile zadovoljne oz. so že ločene. Nekatere ženske si samostojno poroko organizirajo tudi v skupini in organizirajo nekakšno žensko »poročno zabavo«.

Poroka s samim seboj pa ni samo fenomen na Japonskem, ampak jo poznajo tudi po Evropi in drugod po svetu. Prvo tovrstno »poroko« so v Italiji zabeležili že leta 2017, kjer je »solo nevesta« Laura Mesi – za razliko od japonske različice – imela še prav posebno ceremonijo, družice in gostijo s 70 gosti.

Ob vse manj porokah bi ponudniki vseeno radi zaslužili

A trend je vendarle predvsem marketinški. Na Japonskem se poroči vse manj žensk. Še vedno pa mnogo žensk sanja o tem, da bi bile čudovite neveste v beli obleki. Podjetja, ki želijo vseeno prodati obleke in storitve, tako želijo prekiniti miselnost, da ženske ne morejo nositi poročne obleke, če nimajo partnerja oz. se ne poročijo. Ženske tako za dan ali dva razvajajo in obravnavajo kot princese, kar jim dvigne samozavest, hkrati pa v spomin prejmejo lepe »poročne« fotografije sebe, ki jih navadno objavijo na družbenih omrežjih ali pošljejo svojim družinam.

Žalost »solo poroke«

Japonska je v trendu zmanjševanja števila porok v resnici precej podobna državam zahodnega sveta, je pa tam izbira partnerja pomembnejša v smislu skrbi za finančno varnost družine, zato je pomen izobrazbe in dovolj varne ter dobro plačane službe pri izbiri vse bolj pomemben. Ker pa spoznavanje partnerja terja čas, mnogi mladi Japonci čas raje namenjajo delu ali pa zavestno ostajajo sami.

 

Solo poroka je predvsem dogodek, ki služi ženski želji po tem, da bi se videla in počutila resnično lepa, razvajana in bi bila potrjena v tem, kar je – pa četudi le s strani prodajalke poročnih oblek, vizažistke ali ljudi na družabnih omrežjih.

 

Po svoje je takšen dogodek višek egocentrizma – brez posebne odgovornosti, zaveze, brez skupne poti in vstopa v novo življenje. A hkrati je ta nov trend tudi opomin, kako pomembno je partnerja vztrajno iskati v mladosti ter biti pri tem pripravljen tudi na kompromise. Po drugi strani je tudi nekakšen pokazatelj žalosti in obupa – kot takšno jo označujejo tudi številni Japonci. Gre namreč tudi za nekakšno dejanje obupa, ki je precej osamljeno in človeku, razen morda nekaj več samozavesti in lepega spomina, ne prinese zakonske sreče oz. kaže, da oseba te ni doživela.

Komentarji

  1. Japonska je menda edina država na svetu, kjer prodajo več plenic za starejše, kot pa za otroke.
    Vse več ljudi je samih, ljudje so deloholiki. Toda mislim, da si večina ljudi vseeno želi dobiti nekoga, s katerim bo preživel svoje življenje.
    Solo poroka ni nič drugega kot neuslišano hrepenenje po sreči in ljubezni.

    1. Japonska je tudi v samem vrhu po samomorih.
      Človeka ne osreči materialno,ampak dobri iskreni odnosi,pristna čustva,empatija,pomoč sočloveku,družina…
      Kaj ti pomaga soloporoka,če si še vedno tako osamljen. Za trenutno ugodje ljudje marsikaj naredijo.
      Imam že 30 let dopisovalko iz Japonske,je poročena,ima otroka,ima starše. Je zelo vesela,da ohranja lepe družinske vrednote.

  2. Na Japonskem obstaja gozd Aokigahara, kjer vsako leto najdejo trupla samomorilcev. Žalostno! Po drugi strani pa Japonci delajo od zore do mraka, njihova najvišja vrednota je delo.

  3. Za pravilno vrednotenje tega pojava je potrebno nekoliko poznati tudi kulturološko ozadje tega fenomena. Na Japonskem in v sosednjih azijskih državah namreč obstaja izjemen družbeni pritisk na ženske, da se poročijo najkasneje do 30. leta starosti, tiste, ki tega ne izpolnijo, pa so v družbenem smislu stigmatizirane kot luzerji. Za ženske je izjemno težko najti zaposlitev, kaj šele narediti kariero, veliko vlogo še vedno igra materialni status in prestiž ženske (tudi pri porokah). Poroke so videne kot sredstvo vzpona po družbeni lestvici in ne kot osebna izbira partnerja zaradi ljubezni ali zaradi lastnega družbenega statusa. Samske poroke so nekakšen odgovor na družbene pritiske, s katerimi se tam soočajo ženske do in po 30. letu starosti. Biti neporočena po 30. letu starosti za te ženske lahko pomeni celo izgubo delovnega mesta, vsekakor pa zelo neusmiljeno družbeno stigmatizacijo. Nikakor pa trenda solo porok ne gre primerjati s podobnimi trendi v Evropi ali na Zahodu kot takšnem. Na Japonskem je poroka “poroka”, četudi se poročiš sam s seboj, takšna poroka garantira večje socialno priznanje in varnost, kot če sploh nisi poročen. Na sploh imajo tam nekatere navade, ki so nam Zahodnjakom nepojmljive in jih težko razumemo.

  4. Statistično gledano imamo v SLoveniji več pretežkih, kot ZDA, več samomorov kot Japonska, več Pijancev kot Finska in več samskih ljudi, kot omenja članek. Na slovenskem obstajajo podstrešja, kjer vsako leto najdejo trupla samomorilcev. Tudi Slovenec dela od zore do mraka. Smo pa tudi različni od Japoncev – oni so učinkoviti in imajo izredno gopodarsko rast oziroma status v svetu, mi smo eni vase zaverovani samovšečni bluziči, ki raje virtualno pometamo tuji prag, kot pa dejansko svojega. Zato smo na dnu priljubljenosti in učinkovitosti imamo slabo zanič vrednost in gospodarsko komaj plavamo nad gladino.

    Kaj bi mi lahko naredili, da bi bili boljši? Za začetek hodimo na volitv in kaznujmo stranke, ki niso ničesar naredile, pa se kitijo s tujim perjem. Berimo več kot le en medij, ker je tako najbolj udobno. Izobražujmo se. Cenimo svoje delo! Cenimo delo drugega!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.