Ali danes praznujejo samo matere?

Od kod izvira, zakaj 25. marec, kaj nam sporoča danes? Je materinski dan samo za mamice? Kje so očetje? Kaj pa tisti, ki otrok ne morejo imeti?

Ta in še mnoga druga vprašanja se porajajo v mnogih, ki danes slišijo besedno zvezo materinski dan. Vprašanja so upravičena. Že sam izraz materinstvo odpira številna področja, ki so vredna vsaj nekaj besed. A ne glede na situacijo posameznika, nekaj ostaja trdnega. Vsak od nas ima mamo. Čudovito, enkratno, nepopolno in svojeglavo …, kakršnokoli že. Vendar mamo, ki ostaja nekaj velikega.

Kako se je s praznovanjem sploh začelo?

Izvor praznika sega že v drugo polovico devetnajstega stoletja. Pričelo se je z organiziranimi mirovnimi protesti, ki so jih v ZDA sprožile tamkajšnje matere. Z njimi so hotele preprečiti, da bi njihove sinove pošiljali v vojne. Med letoma 1907 in 1909 se je praznovanju pridružilo že več kot 45 zveznih držav Amerike. Ti shodi pa so postopoma začeli dobivati novo obliko in nov pomen.

V Evropi šele po 2. svetovni vojni

Prvi naj bi materinski dan začeli praznovati Angleži. Po letu 1917 pa so jim sledile še ostale države. Praznik, kot ga poznamo danes, se je razvijal postopoma, prav tako se je spreminjal uraden datum praznika, ki pa se še danes med državami razlikuje.

Danes največ mater rodi med svojim 28. in 33. letom starosti.Poseben pomen tega praznika je prinesla katoliška vera, ki ga je tesno povezala s praznikom Marijinega oznanjenja, dnem, ko je Marija izrekla svoj »da« materinstvu. »Da« temu, da bo postala mati Odrešenika, pozneje pa tudi mati vseh nas. Tako se je praznovanje materinskega dneva umestilo na 25. marec. Ker v letošnjem letu ta datum sovpada z velikim tednom, smo materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja liturgično obhajali že v soboto, 23. marca.

Statistični podatki za Slovenijo

Po obsežnejši raziskavi, ki so jo na statističnem uradu RS izvedli v letu 2011, je bilo takrat v Sloveniji 663.127 mater. Vsaka je v povprečju rodila dva otroka. Danes največ mater rodi med 28. in 33. letom starosti, kar pomeni, da so v povprečju za 5,3 leta starejše kot pred 25 leti. Med materami vseh generacij je največ še živečih mater starih okrog 54,8 let. Samo 5 % mater je mlajših od 30. leta.

Veličina matere

»Mati draga le poslušaj me, saj je danes praznik tvoj, …« bodo ponovno peli nežni otroški glasovi. In res je mama tista oseba, ki igra v življenju ne samo otrok, ampak tudi odraslih, vedno ključno in nenadomestljivo vlogo. Je izvor življenja in izvor ljubezni. Tisto toplo naročje, ki ga od svoje mame pričakujemo vse življenje, neodvisno od naše starosti.

In četudi naše mame dosežejo 80 let, od njih še vedno pričakujemo tisto, kar znajo podariti le one – toplino, objem, ljubezen, sočutje … Poklic matere ne mine nikoli. In to od nas pričakujejo tudi naši otroci.

Kaj pa očetje?

Oče je tisti, ob katerem lahko otrok prejme občutek varnosti, zdrave meje in samozavest.Nikoli ne moremo govoriti o materi brez očeta. V današnji kulturi je podoba očeta pogosto zabrisana, nejasna, po krivici potisnjena vstran. Lahko bi dejali, da živimo v obdobju, ko je močno prisotna »kriza očetov«. Nekateri strokovnjaki to problematiko pripisujejo vojnemu in povojnemu času, ko je bilo ubitih veliko slovenskih očetov. Otroci so tako odraščali brez njihove vloge in bili s tem prikrajšani za podobo, ki jo lahko nudi samo oče. Ta »primanjkljaj« se pozna tudi v tretji in četrti (zdajšnji) generaciji.

Oče je in ostaja nezamenljivi del pri vzgoji otrok. Je tisti, ob katerem otrok prejme občutek varnosti, zdrave meje in samozavest. Je tisti, ki more in mora svoje otroke navdati s ponosom in navdušenjem nad tem, kar so. Prav on lahko svojim otrokom omogoči varnejši in jasnejši vstop v obdobje odraščanja in pozneje tudi v svet odraslosti.

Kaj pa če otrok ne moreva imeti?

Praznik očetov, praznik mater … vse to so tisti dnevi, ki v številnih parih, ki otrok ne morejo imeti, povzročajo stisko, žalost, občutek krivde in nemoči.

Materinstvo se ne meri po številu (lastnih) otrok.To je dan, ki v nkaterih prebudi težnjo po tem, da bi se najraje kar zaprli v hišo, zatisnili ušesa in ne videli nobenega otroka. Nihče ne more zares razumeti bolečine in stiske zakoncev, ki ne morejo postati starši svojim otrokom. Nihče, kakor le oni sami. Te bolečine se ne da opisati, lahko se jo le objame, sprejme in naredi rodovitno. Na drugačen način. Mnogi pa v letih »čakanja« tudi močno dozorijo in okrepijo svoj odnos. Ni pa tudi tako malo parov, ki uspejo zanositi šele po dolgih letih čakanja.

Pri tem se premalo poudarja, da se materinstvo ne meri po številu (lastnih) otrok. Rodovitnost ne zajema le rojstva otrok, materinstvo pa presega meje biološkega materinstva. Zaradi svoje veličine sega tudi na področje duhovnega. Kakor so posvečene sestre duhovne matere mnogim, tako so tudi žene, ki ne morejo imeti otrok, a po tem močno hrepenijo, že vstopile v področje materinstva in postajajo mame.

V Zavodu iskreni.net vsem materam čestitamo ob njihovem prazniku in jim želimo, da bi jih njihovo poslanstvo vedno napolnjevalo z mirom in notranjim zadovoljstvom!