Aktivni križev pot ali kako so se tega lotili v primorski župniji

Foto: osebni arhiv

Molitev križevega pota ni le lepa postna tradicija, pač pa nam pomaga, da si lažje predstavljamo in podoživljamo trpljenje, ki ga je za nas daroval Jezus. Tako močna molitev, a hkrati zelo težka že za mnoge odrasle, kaj šele otroke. Ker smo želeli našim veroukarjem prve triade približati molitev križevega pota, smo se odločili, da jo izpeljemo na njim primeren način: z molitvijo, ki je njim razumljiva, v naravi in z dodanimi aktivnostmi, s katerimi bodo lažje podoživeli skrivnosti vsake postaje.

Kako smo križev pot oblikovali in kaj smo počeli

Najprej smo začrtali pot. Ta je potekala od župnijske cerkve na Škofijah do podružnične cerkve na Plavjah. Pot smo speljali po gozdu. Postaje smo označili z lesenimi smerokazi. Tako smo sledili postajam in hkrati vedeli, kam nas bo vodila pot naprej.

Na začetku smo se zbrali v cerkvi in otrokom ter njihovim staršem razložili, kaj je križev pot, kako poteka in kako ga bomo molili. Razložili smo, da so postaje kot neke točke, kjer se ustavimo, da lahko razmislimo, kaj vse je dal Jezus skozi, ko je trpel za nas. Izbrali smo križev pot za otroke, ki ga je napisal Marko Rijavec in je bil lani objavljen v reviji Mavrica. S seboj smo nosili večji lesen križ, katerega so izmenjaje nosili otroci. Izdelali smo ga iz naplavljenih vej, ki so lahke, tako da ni bil pretežak za nosit.

Pri vodenju križevega pota so sodelovali starši z branjem križevega pota. Postaje so izžrebali pred samim začetkom. Molitvi je na vsaki postaji sledila še aktivnost, pri kateri so otroci sodelovali s starši, pomagali pa so tudi animatorji.

1. Postaja: PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT

Za aktivnost smo uporabili Pilatovo umivanje rok. Razložili smo, da se je Pilat z umivanjem rok želel oprati krivde, saj je vedel, da je Jezus nedolžen, a ga je vseeno obsodil. Pripravili smo lavor z vodo in vsak od otrok si je v njem umil roke. Ker je bila voda mrzla, jih je še posebej prebudila.

2. Postaja: JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

Pri tej postaji si je vsak od otrok izdelal križ, ki ga je potem nosil celo pot. Ker smo bili v gozdu, ni bilo problem dobiti ustreznih vej, ki so jih z vrvico zvezali v križe.

3. Postaja: JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM

Ta postaja se je nahajala na malo bolj zaraščenem delu, tako da se je marsikdo spotaknil tudi ob kakšno korenino ali vejo, ki je visela čez pot. To smo izkoristili za pogovor o tem, kaj se zgodi, ko padejo in zakaj je pomembno, da po vsakem padcu vstanemo in gremo naprej.

4. Postaja: JEZUS SREČA SVOJO MATER

Ko pomislimo na mamo, pomislimo na srce. Iz rdečega in belega papirja smo izrezali dele srca, ki so jih otroci nato prepletli v srce. Naloga je bila morda malce prezahtevna za nekatere, saj je zahtevala kar nekaj spretnosti.

5. Postaja: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ

Simon je Jezusu pomagal nositi križ. Da bi tudi otroci izkusili težko križa in hkrati pomagali pri nošenju le te, je vsak otrok poiskal večji kamen (postajo smo postavili na takšnem mestu, da je bilo kamnov dovolj), ki ga je dal v nahrbtnik in nosil naprej po poti. Pri tem smo otroke opozorili, da morajo kamen nositi s seboj, saj ga bodo še potrebovali.

6. Postaja: VERONIKA PONUDI JEZUSU POTNI PRT

Tudi mi smo s seboj imeli prt. Nanj smo s črnim flomastrom že prej narisali obris Jezusovega obraza. Otroci pa so nato z različnimi flomastri pobarvali delček tega obrisa in tako ustvarili edinstven potni prt.

7. Postaja: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

Ko pademo, še posebej, če se to zgodi večkrat, se tudi ranimo ali poškodujemo. Zato je vsak dobil manjši obliž, ki so si ga lahko nalepili na roko ali na križ, ki so ga nosili s seboj.

8. Postaja: JEZUS NAGOVORI JERUZALEMSKE ŽENE

Žene, ki so spremljale Jezusa na njegovi zadnji poti, so bridko jokale. Da bi občutili grenkobo njihovih solz, smo otrokom in tudi staršem ponudili liste žajblja, da so jih prežvečili. Čeprav na videz enostavna naloga, pa je za mnoge predstavljala kar izziv.

9. Postaja: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM

Rane so sedaj že veliko večje, zato jih je potrebno poviti. Razmišljali smo o uporabi povojev, a se potem vseeno odločili za večje obliže, ki so jih spet lahko nalepili na roko ali križ.

10. Postaja: JEZUSA SLEČEJO IN MU DAJO VINA Z ŽOLČEM MEŠANEGA

Tu smo se osredotočili na trganje oblačila. Prinesli smo več kosov belega platna, da je lahko vsak otrok od njega odtrgal en kos in nanj s flomastrom napisal svoje ime.

11. Postaja: JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ

Cel križev pot smo s seboj nosili večji lesen križ. Zdaj smo ta križ uporabili, da so otroci vanj zabili žeblje. Vsak od otrok je dobil žebelj. V križ ga je zabil s svojim kamnom, ki ga je v nahrbtniku nosil vse od 5. postaje.

12. Postaja: JEZUS UMRJE NA KRIŽU

Na križ smo zavezali ali z žebljički pripeli trakove z imeni otrok, ki smo jih izdelali iz raztrganega oblačila pri 10. postaji.

13. Postaja: JEZUSA VZAMEJO S KRIŽA IN GA POLOŽIJO MARIJI V NAROČJE

Težko si predstavljamo grozo in bolečino mame, ki v naročju drži mrtvega otroka. Zato smo do naslednje postaje hodili v tišini.

14. Postaja: JEZUSA POLOŽIJO V GROB

Ko gremo na grob, tam prižgemo svečko. Otrokom smo razdelili svečke, ki so si jih sami prižgali. Načrtovali smo, da bi s temi svečkami šli vse do cerkve, kjer smo nato imeli sveto mašo. A žal je preveč pihalo, tako da ko smo prišli ven iz gozda, tudi svečke niso več gorele.

Križev pot na takšen način se je izkazal kot zelo zanimiv in privlačen tako za otroke kot njihove starše, hkrati pa smo družinam omogočili, da so lahko doživeli vero na malce drugačen način. Vsekakor izkušnja, ki jo je vredno ponoviti.