Ko se podre hišica iz kart – recenzija filma Nenačrtovana pota

Foto: MBM/ Na sliki: režiserja in scenarista Matjaž Feguš in Katja Pivk

Nenačrtovana pota je kratek slovenski igrani film o najstniški nosečnosti, ki je premiero doživel 7. oktobra v Odiseji, danes, 5. novembra, pa si ga bo v isti dvorani mogoče ponovno ogledati. Gre za prvi tovrsten film, ki se tako zahtevne teme loti na povsem svež način: v ospredje postavi človeka in njegovo potrebo, da ga nekdo zares vidi.

Film je ustvarila širša ekipa, z Anico Sečnik, upokojeno višjo medicinsko sestro na čelu, vlogo režiserja in scenarista pa sta prevzela Matjaž Feguš in Katja Pivk. Psihologinja ter zakonska in družinska terapevtka dr. Andrejo Poljanec je ustvarila psihološko podobo igranih likov.

Hišica iz kart

Glavno vlogo v filmu igra Anja, ki ima življenje popolnoma začrtano: gimnazija, matura z odliko, medicina, kirurgija, poroka in točno dva otroka. Ta red ni znak trdnosti, ampak deluje kot obramba. Doma se ne čuti zares sprejeta, oče je čustveno nedostopen, zato si je zgradila to, kar ustvarjalci imenujejo »hišica iz kart«. Nenačrtovana nosečnost jo podre.

Njen fant David je njeno nasprotje: mehanik, ki vozi Alfo Romeo letnik 87. Ima dobro srce in si iskreno želi sprejeti otroka, a ko pride do dejanj, se izkaže, da je še nezrel. Anja ga iz strahu, da bo izgubila še zadnjo oporo, odriva in podcenjuje.

Ključni lik je starejša zdravnica iz soseščine, ki ji Anja pomaga pri vsakdanjih opravilih. Ob njej, v toplem stanovanju, v katerem se čuti desetletja življenja, Anja prvič spregovori o svoji stiski. Ob njej in ob drobnih gestah drugih film pokaže, kako veliko lahko naredi odrasel, ki ni ne starš ne strokovnjak, ampak ki prepozna sogovornikovo zmedo in stisko.

Vrnimo se k odnosom!

Nosečnost je le sprožilec, ki razkrije, kar je bilo v Anji in v njeni družini že prej.

Nenačrtovana pota v resnici ni samo film o nosečnosti, ampak o pripadnosti. Nosečnost je le sprožilec, ki razkrije, kar je bilo v Anji in v njeni družini že prej: neizrečena čustva, osamljenost, rane iz otroštva. Ustvarjalci izhajajo iz preproste teze, da ljubezen, ki jo prejmemo doma, določa, kako trdno stojimo pozneje v življenju.

Od tod tudi osrednje sporočilo: stiske ni dobro nositi sam. Film zato ne sprašuje, kaj naj Anja naredi, temveč se usmeri v tisto, kar se malokdo vpraša: ali bo kdo mladi punci stal ob strani in ji prisluhnil.

Zakaj je film vredno videti?

Nenačrtovana pota je povsem sodoben film. Mladi se bodo v njem prepoznali po tem, kako razmišljajo, govorijo in ljubijo, družine pa po tem, kako se obnašamo doma, kaj si povemo in česa ne. Prepoznal se bo vsak, ki mu je življenje kdaj spodneslo tla pod nogami, ki se čuti nerazumljenega ali ne ve, kako bi popravil škodo, ki je že nastala.

Strah pred nosečnostjo ni le strah pred prihodnostjo.

Nenačrtovana nosečnost pa ni le mladostniška tema. Dotakne se vsake ženske, ki se ji je kdaj zgodila, ne glede na leta ali število otrok. Zato film nagovori tudi mame in babice, ki so jo izkusile pred leti ali desetletji in o njej morda še nikoli niso spregovorile.

Najmočnejši trenutek filma je prizor, v katerem Anja znova podoživi občutek, ki je je tako poznan in še ga nikoli ni zares izjokala. Čustva so tu najbolj surova, igralka pa jih odigra z vso intenzivnostjo. Prav v tem prizoru se razkrije, od kod izvira njena hišica iz kart: strah pred nosečnostjo ni le strah pred prihodnostjo, ampak tudi bolečina iz preteklosti.

Film za šolsko uro in za domači kavč

Film je premišljeno zasnovan za rabo v praksi. Dolg je toliko, da ga je mogoče pogledati v eni šolski uri, kar ga loči od celovečercev, ki so v razredu neuporabni.

Namenjen je predvsem mladim od zadnje triade osnovne šole do študentskih let, a prav toliko pove odraslim: staršem, učiteljem, katehetom, skavtskim voditeljem, trenerjem in duhovnikom. Je odlična iztočnica za pogovor v razredu, na veroučni uri ali v mladinski skupini, še najbolj pa doma. Tudi starši v filmu namreč niso brez napak.

Ni dovolj, da ga vidiš le enkrat

Zadnji prizor prinese filmu največ upanja. Je topel in ganljiv, a pozornega gledalca preseneti, kdo v njem manjka. Zakaj, boste ugotovili sami. Nenačrtovana pota je namreč film, ki ga ni dovolj videti enkrat: pomenljivi detajli se razkrivajo šele ob naslednjih ogledih, vprašanja, ki jih odpre, pa ostanejo z vami še dolgo po odjavni špici.

Morda je danes priložnost, da ga vidite prvič ali pa da poiščete tisto, česar ob prvem ogledu niste opazili.