Foto: EnvatoČustveno prenajedanje je redko videti glamurozno. Pomeni skrivno basanje s čokolado, ko otroci zaspijo, krof na hitro v avtu ali čips, pojeden med potjo iz službe. Gre za tihe skrite obroke, ki jih pogosto spremlja občutek olajšanja, ker ni treba nikomur nič razlagati. Tako kot odlašanje s spanjem pozno v noč tudi takšno prehranjevanje prinaša navidezen občutek nadzora. Za mnoge starše so to eni redkih trenutkov dneva, ki jih ne narekujejo potrebe otrok ali partnerja.
Medtem ko otroci jedo skrbno pripravljene, s hranili bogate obroke, si starši pogosto na skrivaj privoščijo tisto, kar se jim zdi dovoljeno šele, ko so potrebe drugih izpolnjene. Pogosto sploh ne gre za lakoto, temveč za simbolični trenutek svobode, tišine ali samopotrditve.
Za mnoge starše so to eni redkih trenutkov dneva, ki jih ne narekujejo potrebe otrok ali partnerja.
Starši pogosto jemo zadnji
Raziskava o prehranskih navadah staršev iz leta 2025 je pokazala, da 8 od 10 staršev redno postavlja prehranske potrebe otrok pred svoje. Več kot polovica pripravlja različne jedi za različne družinske člane, kar še dodatno zmanjšuje možnosti za uravnotežen in umirjen obrok zase. Medtem ko pripravljajo brezglutenske piškote, veganske namaze in kosila brez mlečnih izdelkov, pogosto pozabijo nase.
Čeprav le 39 % vprašanih priznava, da otrokom redno dovolijo sladkarije ali hitro hrano, veliko več staršev priznava, da si takšno hrano skrivaj privoščijo sami. Čustveno prenajedanje jim pomaga obvladovati napetost, stres in občutek izgube nadzora.
Hrana kot edina pavza
Mama dveh otrok, Mateja, iskreno pove: “Vem, da ni najbolj zdravo, ampak imam vedno nekaj čipsa v predalu avtomobila. Če ga prinesem domov, ga bodo otroci takoj pojedli. Tako pa si ga v avtu privoščim v miru, brez tega, da bi morala karkoli deliti ali razlagati.”
To ni sebičnost. To je odziv na nenehno potrebo po razpoložljivosti, organiziranosti in požrtvovalnosti. Čustveno prenajedanje je način, kako starši skušajo preživeti dan, ki je večinoma namenjen drugim. Dr. Charles Sweet, psihiater, razlaga, da čustveno prenajedanje pogosto ni odziv na fizično lakoto, temveč želja po občutku kontrole. Najpogosteje se pojavi, ko se starš znajde sam. Po njegovem je takšen obrok izraz subtilne skrbi zase, ki sicer ostaja prezrta.
Tudi starši si zaslužimo redne, zdrave in hranljive obroke. Ni sebično pojesti zajtrka v miru. Skrb zase ni razkošje, temveč nuja.
Zdravniki tudi opozarjajo, da so mnoge mame v obdobju dojenja in malčkov podhranjene. Preskakujejo obroke, pijejo preveč kave, jedo pretežno kar ostane na otrokovem krožniku. Hrana postane zadnja postavka na seznamu prioritet, zato se želja po prenajedanju pogosto pojavi pozno popoldne ali zvečer. Takrat jedo nezdravo in prazno hrano, ki nima telesu ne daje tega, kar le to potrebuje.
Skrb zase se začne pri žlici
Ko se cel dan vrti okoli skrbi za druge, starši izgubijo stik s svojimi osnovnimi potrebami. Postopoma se zabriše tudi občutek lakote in sitosti, saj se obroki zgodijo le, ko se »najde čas«.
Sčasoma se temu pridruži še krivda. Tisto, kar je bilo mišljeno kot trenutek užitka, postane vir sramu in samokritike. Čeprav se nam zdi, da je razlog za prenajedanje naša slaba samokontrola in pomanjkanje volje, pa to ni čisto res. Mehanizem prenajedanja odlično pojasni dr. Sara Jerebic v naročniški oddaji z naslovom Odvisnost na krožniku – kako se ji upreti?. Vaši možgani so v nekem obdobju življenja določeno hrano povezali z nagrado, zgradili nevronske povezave in zdaj vztrajajo pri njih. V oddaji pove tudi, kako te vzorce preseči in prekiniti vedenja, ki nam več ne služijo ter ponudi konkretne rešitve, kako se izviti iz začaranega kroga prenajedanja in nezadovoljstva. Vabljeni k ogledu!
Hrana naj bo del skrbi zase, ne njeno nadomestilo.
Majhni koraki do spremembe
Pot iz začaranega kroga se začne z majhnimi koraki. Najprej s priznanjem, da si tudi starši zaslužimo redne, zdrave in hranljive obroke. Da ni sebično pojesti zajtrka v miru. Da skrb zase ni razkošje, temveč nuja.
Pomaga, če si vsak dan namenimo čas za vsaj tri redne obroke, dva manjša prigrizka in dovolj vode. Namesto čustvenega prehranjevanja lahko trenutke zase najdemo v kratkem sprehodu, dobri glasbi v avtu, klepetu s prijateljico …
Tudi otroci, ki vidijo, da starši uživajo hrano umirjeno, brez krivde in s spoštovanjem do sebe, bodo razvili bolj zdrav odnos do hrane. Hrana naj bo del skrbi zase, ne njeno nadomestilo.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Rudi Tavčar: “To, da te otroci ne potrebujejo več, je zdravo in normalno”
Mag. Janja Grilc: Naš živčni sistem je dar. Pomaga nam preživeti travmo in ozdraveti.
Delno povzeto po: https://www.parents.com/
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
