Zakaj družine prihajajo na festival?

Pet družin, ki so se udeležile 8. festivala družin na Otočcu, nam je zaupalo, zakaj so prišli, kaj so doživeli, kaj se jih je dotaknilo in zakaj naslednje leto spet pridejo. Tako so namreč – podobno kot mnoge druge od 400 navzočih družin – zatrdili ob koncu letošnjega festivala …

Katja in Miha Kralj, 4 otroci (od 8 mesecev do 6,5 let), Novo Mesto

Na festivalu smo že bili enkrat prej v Postojni, z dvema otrokoma, tokrat smo prišli s štirimi in razlika je velika. Takrat sta bila otroka še zelo majhna in festival nama je ostal v spominu kot zelo bučen in bolj komercialen, tokrat smo se pa res sprostili v naravi. Nismo bili sicer prvič v šotoru, a zelo malo taborimo in je bilo že to veliko doživetje za otroke: narava, gozd, palice, ogenj, peka hrenovk … in družba. Všeč so jim bile tudi male živali, jahanje, grad, dekletom poslikava obraza …

Zelo nas nagovarja ta preprostost, da ni neke navlake, hrupa, da je tudi nekaj prostega časa, ki dopušča spontano ustvarjalnost.Takšen festival je res lepa .priložnost, da pridemo družine skupaj. Zelo nas nagovarja ta preprostost, da ni neke navlake, hrupa, da je tudi nekaj prostega časa, ki dopušča spontano ustvarjalnost, da sami počnemo stvari. Programa je bilo dovolj, ne sme ga biti preveč. Dobro je tudi, da lahko malce spustiš otroke in imaš občutek, da so vseeno na varnem.

Zelo nam je bila všeč maša v tej preprostosti, veliko je bilo joka, cviljenja, ampak nikogar ni nič motilo. Tako dragoceno in tako nestresno. Tudi duhovnik je bil zelo nagovarjajoč. Pa Čušin nam je vedno všeč. Zelo lep je bil tudi ženski klepet, podeliti svoje izkušnje v tem krogu, počutila sem se zelo slišana in imam občutek, da smo se res ujele.

Lepo je biti med toliko družinami, tudi večjimi, povprečje je verjetno kar več kot trije otroci. V petek, ko smo postavljali šotore, je bilo kot na kaki razstavi enoprostorcev. J Je bila to tudi spodbuda za velike družine glede na to, v kakšnem okolju sicer živimo.

Romana in Boštjan Skarlovnik, Vasja (5), Blažka (9), Štajerska

Ko smo otroka vprašali, kje jima je bolj všeč – tu ali na morju – sta rekla, da tu, na festivalu.Na festivalu smo že tretje leto, dvakrat prej smo bili na Rogli, prvič pa smo prenočevali. To je bil naš začetek počitnic, nekakšno darilo otrokom, posebej to, da smo prvič šotorili. Prav za to priložnost smo kupili šotor – in verjetno bo prišel prav tudi za naslednji festival. J Otroka sta bila navdušena že, ko smo ga postavljali. In ko smo ju vprašali, kje jima je bolj všeč – tu ali na morju – sta rekla, da tu, na festivalu. Všeč jima je bilo tudi druženje z drugimi otroki, ni bilo težko navezati stika in presenetili so naju s svojim obnašanjem, predvsem v tem, da sta znala deliti z drugimi, bila potrpežljiva … Tudi skupni obroki so nam bili všeč in na sploh neka prijetna oblika stalnega druženja brez alkohola in pretiravanja s hrano.

Radi imamo aktivno preživljanje prostega časa na način, da se najde za vsakogar nekaj in da nas povezuje, in tu je bilo vedno kaj zanimivega na razpolago. Dejavnosti so bile zastavljene tako, da smo jih lahko doživeli kot družina. Všeč so nam bile družinske igre, ženski klepet, večerni ogenj … pa maša. Že ko smo prebrali, da bo v gozdu, smo vedeli, da bo nekaj posebnega.

Mateja in Mitja Zelenc, Tadej (7), Idrija

Na festivalu smo že bili v Olimju, tokrat pa nas je posebej privabilo šotorjenje. Kot par sva bila namreč nazadnje v šotoru pred 15 leti, tokrat pa smo prvič postavili šotor skupaj s sinom in sva pričakovala, da bo zanj to posebno doživetje. Druga stvar, ki naju je nagovorila, pa je to, da je prisotna tudi močna duhovna plat – že s sobotno večerno mašo, celonočno adoracijo in potem nedeljsko družinsko mašo.

Mateja: Meni je bilo všeč, ker je bilo toliko različnih aktivnosti, da si res lahko izbral, kar ti je ustrezalo. Posebej pa mi je bilo všeč, da so bile stvari tako lepo povezane med sabo, je neka zdrava zabava za vso družino, druženje v sproščenem okolju, v vse skupaj pa je tako lepo kot neka nadgradnja vpleten tudi duhovni vidik, ki daje vsemu skupaj še dodaten smisel.

V celotno dogajanje je tako lepo kot neka nadgradnja vpleten tudi duhovni vidik, ki daje vsemu skupaj še dodaten smisel.Mitja: Kar me zelo nagovarja, je velika požrtvovalnost in trud organizatorjev. Zelo se mi zdi potrebno in dragoceno, da obstajajo ljudje, ki v današnji družbi promovirajo in živijo vrednoto družine. K udeležbi nas je spodbudila tudi možnost celonočne adoracije, pri kateri sem tudi sam preživel velik del noči. Tam sta bila ponoči tudi fante in dekle, ki sta čudovito slavila, res lepo se je dalo moliti in vse, kar se je tu dogajalo, smo polagali v Božje roke. Vsi se zavedamo, da to naše poslanstvo, čeprav je čudovito, ni vedno enostavno. Zdi se mi, da vsi potrebujemo to, da zajemamo iz te Božje moči, da bi zmogli svoje poslanstvo živeti najprej v svoji družini, potem pa tudi pričevati v širšem okolju.

Tadej: Meni je bilo najbolje zanimivo, ko je bil Evangelij po Čušinu. Ker je bil smešen. Sem gledal celega do konca. Pa všeč mi je bilo kotaljenje v žogi. Pa tudi v šotoru spati mi je bilo všeč, težko pa rečem, kakšen točno je občutek, ker sem spal. Samo dvakrat sem se vmes zbudil.

Janja in Dejan Hadalin, Neža (8), Manica (5), Tereza (3), Tolmin

Prvič smo bili na festivalu v Postojni, lani pa na Rogli in smo že tam prespali eno noč v šotoru. Bili smo tako navdušeni, da sva o tem pričevala tudi v zakonski skupini in letos nas je prišlo že 6 družin s Tolminske. Celo leto smo nekako živeli s tem festivalom, včasih smo pogledali fotografije, našli smo se tudi na fotografiji v Domovini in nam je bilo ob vsem tem toplo pri srcu.

Mame imamo sicer zelo različne službe, enake pa smo si v odnosu do družine – vse se želimo res posvetiti družini in nadgraditi odnose v njej.Letos nam je bilo všeč že skupno postavljanje šotorov in potem celoten program. To, da je festival tridneven, se nam zdi zelo dobro. Če ne bi pestro dogajanje tudi malce utrudilo, bi bili z veseljem še kak dan več, tako hitro so minili … Vse to zunanje dogajanje je potrebno predvsem zaradi otrok, kar starši res rabimo zase, pa je duhovni del – večerna maša je bila enkratna, pa nočna adoracija: eden od naju se je je udeležil zvečer, drugi zjutraj in se nama zdi zelo pomemben del programa. Tam res začutiš Stvarnika, da je tu, med nami, da daje pravi smisel vsemu skupaj.

Moški večer je bil sproščen, bile so dobre teme, povezane z družino, lahko si spontano spregovoril in prisluhnil mnenjem bolj izkušenih.

Na ženskem klepetu smo govorile o usklajevanju službe in materinstva in se je videlo, da imamo sicer zelo različne službe, enake pa smo si v odnosu do družine – vse se želimo res posvetiti družini in nadgraditi odnose v njej.

Kaj je bilo dekletom najbolj všeč, bodo povedale pa same:

• Manica, 5 let: Da smo videli konje.
• Tereza, 3 leta: Ko smo peli z Miškolinčkom.
• Neža, 8 let: Da sem jahala lipicanca, da smo šotorili, da so mi pobarvali obraz in da sem se družila prijatelji.

Janja in Jakob Štrbenk, Bine (9 mesecev), Ljubljana

Smo prvič na festivalu in je točno to, kar smo si predstavljali – stojnice, delavnice za otroke in starše, zabava, veliko različnih možnosti, pa maša … In vse skupaj v nekem umirjenem vzdušju. Najin Bine je sicer še zelo majhen, vendar to ni bila nikakršna težava, je bil pač z nama povsod.

Pred leti sva hodila na mladinska srečanja, potem je bilo malo premora, zdaj pa se s prijatelji že lahko srečamo tu kot družine.Prišla sva predvsem zato, da se udeleživa programa za odrasle in da se srečava z že poznanimi družinami, ki živijo v bolj oddaljenih krajih, ter da spoznava še kake nove, saj ti vsak predstavi še koga. Pred leti sva hodila na mladinska srečanja, potem je bilo malo premora, zdaj pa se s prijatelji že lahko srečamo tu kot družine. Prav zato sva vesela, da obstaja nek tak dogodek, ki je res prilagojen družinam. In vidiva, da bo z večjimi otroki samo še boljše.

Velik vtis na naju je naredil Čušin, res je dober v tem, da zna na zabaven način sporočiti duhovno vsebino. Pa tudi ribič Pepe je bil zanimiv – Bine ja oba spremljal z enakim zanimanjem, tako da je težko reči, kaj mu je bolj všeč. J Z zanimanjem pa že opazuje tudi druge otroke.

Lepo nam je bilo tudi pri maši, bila je bolj živahna, ampak prav to nama je všeč, da so lahko otroci normalno vključeni. Toliko jih je, da nisi prav nič v zadregi, če se tudi tvoj oglaša. Pa že to, da je maša v naravi, naredi svoje.

Kot mlada družina si želimo duhovne ponudbe, ki jo najdemo na različnih krajih, pa malce zabave in druženja. Pa izmenjava izkušenj je dragocena – za mlade mamice je zelo dragoceno, če lahko spregovorimo z drugimi mladimi mamicami, ki na podoben način vzgajajo, da nisi deležen obsojanja (recimo na področju dojenja). In to tu najdeš.