Kolikokrat mislimo, da poslušamo svojega otroka, v resnici pa se izogibamo odnosu z njim. Potem pa smo zmedeni in presenečeni nad njegovimi frustracijami.
Ko so nam naši strahovi, naš sram, naša ljubosumnost in naša čustvena izčrpanost v napoto, se poskušamo izogniti stiku z otrokom, da se nas njegova čustva ne bi dotaknila. Eden glavnih razlogov, zakaj se izogibamo poslušanju, je ta, da se počutimo krive za to, ker je otrok razočaran. Taktika umika nas reši pred težavami poslušanja, krati pa nas oropa za povezanost z drugim.
Zaradi otrokovega razočaranja se počutimo krive.
Včasih se poslužujemo umika, ker poskušamo obvarovati otroka pred čustveno bolečino. Ironično pa je, da otrok največ »profitira«, če je slišan, ne pa z našimi poskusi, da bi spremenili to, kako se on počuti.
Nekaj najpogostejših umikov, ki jih uporabljamo, ko otrok pokaže čustva:
MINIMIZIRANJE Ne joči. Prepričana sem, da ni tako hudo. Saj ni konec sveta.
ZANIKANJE Nič ni narobe, da bi se moral vznemirjati. Vse je ok.
OBRAZLOŽITEV Ne joči. Ne vidiš, da te Tine ni želel raniti?
OBRNITI NA POZITIVNO Poglej s pozitivne strani. Ali ne vidiš, da se je to zgodilo z nekim namenom?
RAZVEDRITEV Ne skrbi. Naj ti povem, kaj se mi je smešnega zgodilo včeraj. Izvoli sladoled. To te bo spravilo v dobro voljo.
SVETOVANJE Zakaj ne poskusiš tega ali tega? Tisto pa res ni pomembno.
PRIČAKOVANJE To bi pa moral vedeti. Preboli.
PONIŽANJE Ne bodi neumen. Ne bodi smešen.
OZNAČITEV Preveč si občutljiv.
PREUSMERJANJE Ej poglej to lepo punčko.
PREUSMERJANJE NASE No zdaj veš, kako se jaz počutim, ko se to zgodi meni.
Čeprav nimamo slabega namena, pa takšne izjave otroku ne pomagajo, da bi se počutil slišanega in povezanega z nami. Čeprav želite razvedriti razburjenega otroka, se bo on počutil le še bolj nesprejetega in jeznega, ker njegova čustva niso sprejeta. Za lažje razumevanje si predstavljajte sebe, ko ste zelo razburjeni, napeti ali užaljeni, pa vas nekdo poskuša razvedriti. Kako se ob tem počutite? Verjetno bi vaše občutke lahko opisali kot neslišanost, frustracija, občutek, da je kaj narobe z vašimi občutki ….
Otrok samo želi biti slišan. Pomembno: otrok včasih tudi potrebuje nasvet in pomoč. Vendar mora biti najprej slišan v svojih občutkih. Želi vedeti, da ni sam, da nekdo opazi, kako se počuti in mu je mar zanj. To je veliko bolj pomembno kot pa vsi nasveti.
Manj ko otroka zares poslušamo, manj bo pripravljen svoje občutke deliti z nami, manj nam bo pripravljen povedati o sebi in njegovem življenju in manj nas bo pripravljen poslušati.
Vir: www.naturalchild.org
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Tukaj bi jaz dodala se, da se veliko otrok kaznuje samo zato, ker kricijo, jokajo, itd… Izrazanje custev se ne pomeni slabega obnasanja. Hkrati se lahko tudi vprasamo kako sami odreagiramo kadar smo jezni, otroci ponavadi ponavljajo za starsi…
Se pravi, kadar otrok zacne kricat, brcat, se metat ob tla, se nam vcasih zdi popolnoma pretirano, ker je bil razlog v bistvu samo ta, da smo mu rekli, da lahko sladico poje sele, ko bo pojedel kosilo. In potem ga kaznujemo, ker je izrazil svojo nejevoljo. Zakaj? Otroci nimajo pravice izraziti svojih custev? To je namrec sporocilo, ki ga prejmejo, kadar so le-zato kaznovani.
Veliko primernejse bi bilo reci: “Si jezen? Si jezen, ker ne mores pojesti sladice?” V tem trenutku otrok opazi, da razumemo njegovo pocutje. V vecini primerov tudi prenehajo s kricanjem in metanjem ob tla. Od tukaj naprej, se da pogovoriti z njim na cisto odrasel nacin. “Se pravi, bi rad pojedel sladico? Super. Ce zelis, jo vzamemo iz hladilnika/omare, jo damo zraven kroznika in jo lahko pojes takoj, ko koncas s kosilom. Kaj pravis?” To je samo en primer… Vendar je vedno najbolj pomembno prav to, da otrok cuti, da ga starsi razumejo in da vedo kako se pocuti.