9 dejstev, ki jih učiteljica iz Dravograda najbrž ne pozna

Foto: Canva

Tik pred božičnimi prazniki lani je tudi mene pretresla novica, da je na dravograjski osnovni šoli razredničarka devetošolcem predlagala, naj se med seboj obdarujejo s kondomi.

Presenetil me je tudi odziv nekaterih staršev in otrok, ki so, vsaj videti je bilo, učiteljico zagovarjali, češ da je skrbna in da jo imajo otroci zelo radi. Šele čez čas sem zmogla preseči svojo osuplost in priti do sklepa, da je lahko učiteljica iz Dravograda v resnici zelo srčna oseba, ki ima svoje učence iskreno rada. Toda žal nekaterih stvari ne ve.

Če bi jih, sem prepričana, da bi o spolnih odnosih z otroki, ki jih ima rada, spregovorila na povsem drugačen način, kot se je tega lotila.

Naj najprej povem, da tole pišem kot oseba:

– ki sem po izobrazbi učiteljica biologije in približno poznam delovanje šolskega sistema, čeprav nisem bila nikoli zaposlena v šolstvu;

– ki sem vso srednjo šolo v denarnici nosila en kondom (na koncu je bil že dve leti čez rok!), čeprav sem vedela, da želim ostati vzdržna do poroke; imela sem sicer nekakšne racionalne izgovore :), če pa sem čisto iskrena, se mi je zdelo imeti kondom v denarnici (kamor nikakor ne sodi) predvsem – frajersko;

– ki se konec koncev ni držala vzdržnosti, a nama je to danes z možem žal, kljub temu da sva bila edina drug za drugega in sva spolne odnose pomaknila v zgodnja dvajseta leta;

– ki je v zadnjih štirih letih skupaj z možem o tematiki spolnosti (Teologija telesa za mlade) spregovorila že več kot 3200 mladim.

V nadaljevanju navajam 9 dejstev, ki jih učiteljica iz Dravograda najbrž ne pozna. Tokrat sem, ker gre za javno šolo, ob strani pustila duhovni vidik, ki sicer ni zanemarljiv.

1) Spolno aktivna dekleta imajo slabšo samopodobo kot dekleta, ki niso spolno aktivna.1

2) Zgodnejši začetek spolnega življenja korelira tudi z drugimi oblikami tveganega obnašanja (pitje alkohola, uporaba ilegalnih drog, tobaka).1

3.) Spolno aktivna dekleta so manj zadovoljna v življenju v primerjavi s spolno neaktivnimi.1

4.) Spolno aktivni fantje imajo slabši uspeh v šoli v primerjavi s spolno neaktivnimi.1

5.) Spolno aktivni fantje imajo pogosteje glavobol in so nervozni v primerjavi s spolno neaktivnimi. 1

6.) Depresijo včasih imenujejo tudi za spolno prenosljivo bolezen, saj je že več študij dokazalo, da se verjetnost za depresijo izjemno poveča pri mladih najstnikih, ki zgodaj vstopajo v spolne odnose2. (Dokazali so tudi, da obratno ne drži – da bi mladi, ki so bolj podvrženi depresiji hitreje vstopali v spolne odnose.)

7) Otroci, ki jim je nerodno, da bi svojim staršem povedali, da potrebujejo denar za kondome, so povsem nezreli za spolne odnose, spodbujanje k njim pa posega v njihovo naravno intimo in zdrav, naravno prirojen sram.

8) Prej, ko se oseba odloči za spolni odnos, večja je verjetnost, da bo spolne partnerje menjavala, kar pa povzroči:

– bistveno večjo verjetnost za spolno prenosljive bolezni in vnetja, ki lahko kasneje privedejo tudi do neplodnost

– nižanje količine oksitocina2 v telesu, kar pa povzroči, da se težje navežemo in bistveno težje ohranjamo zvestobo v kasnejših resnih zvezah oz. zakonih.

(V zvezi s pomenom nivoja oksitocina je zanimiva tudi študija nemških znanstvenikov z Univerze v Bonnu, ki je dokazala, da so se moški, ki so jim zjutraj vpihnili v nos razpršilo z oksitocinom, veliko bolj čutili povezani z ženami in niso imeli potrebe po »gledanju k sosedam«, medtem ko placebo skupina tega ni opazno kazala.)

9) Dati neodgovorni (nezreli) osebi kondom povzroči neodgovorno spolnost (in ne obratno!).

Natakniti kondom namreč še ni odgovornost, saj je kot zaščita proti nezaželeni nosečnosti premalo zanesljiv (tudi ob pravilni uporabi je zanesljivost kondomov po podatkih proizvajalcev 95% (zaradi naravno prisotnih por), še toliko nižji je % zaščite pred spolno prenoslijivimi boleznimi, saj so virusi še manjši od spermija (virus HIV denimo je velik 0,1 mikron, spermij okrog 55 mikronov), virus HPV pa se nahaja na celotnem genitalnem predelu in se prenaša s stikom kože). Pred psihološkimi težavami, ki so omenjene v prejšnjih alinejah, pa logično, ne predstavlja zaščite.

Osebe, ki se zanašajo na kondom, torej ne prevzemajo odgovornosti za svoja ravnanja, temveč nanj prenesejo odgovornost in v primeru neželene nosečnosti ali okužbe tudi krivdo.

Zgodnejši spolni odnosi – večja tveganja zaradi nezrelosti

Zgodnejši začetek spolnih odnosov in večje število spolnih partnerjev pomeni bistveno večjo verjetnost za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. Čeprav se v spodnji zapis dr. Tinkare Srnovršnik, spec. ginek., nanaša predvsem na skrb za primerno kontracepcijo (in v tem pogledu na nek način celo podpre ravnanje učiteljice), pa v njem najdemo mnogo modrosti, zlasri v zvezi s prezgodnjo spolnostjo (poudarke sem izpostavila sama):

»Življenjsko obdobje pubertete je v luči prezgodnje spolnosti tvegano v več pogledih. To je obdobje, ko je zelo zmanjšana stopnja kritičnega razmišljanja in ima najstnik občutek, da se mu ne more nič zgoditi. Stopnja kognitivnega (umskega) razvoja v tem času v povprečju ne zagotavlja ustrezne čustvene zrelosti za zanesljivo zaščito pred neželeno nosečnostjo in/ali spolno prenosljivimi okužbami, zato so pogostejše želene prekinitve nosečnosti. Zaradi nezrelosti tkiv v rodilih spolno prenosljive okužbe (vnetja) običajno potekajo v hujši oz. agresivnejši obliki (velja tudi za okužbo s HPV virusom, ki dolgoročno lahko povzroči raka na materničnem vratu).

Prezgodnji spolni odnosi so zelo pogosto povezani z večjim številom spolnih partnerjev kasneje v življenju (in posledično večjo verjetnostjo za spolno prenosljive okužbe), kronična (najpogosteje neprepoznana) vnetja notranjih rodil pa lahko privedejo do neplodnosti.« (Citirano znotraj foruma na MedOver.net.)

Mladi nabolj zgodaj v spolnost prav na Koroškem

Učiteljica iz Dravograda je svojim učencem dala sporočilo: »Normalno in pričakovano je, da boste kmalu imeli spolne odnose.« Toda sporočiti bi jim morala: »Ni vam treba imeti spolnih odnosov, ne glede na to, da na vas pritiskajo družba ali prijatelji!«

Mediji in družba mladim prepogosto dajejo občutek, da je s seksom potrebno poskusiti čimprej, čeprav večina v sebi ve, da hrepenijo po nečem več, kot je instant kratkotrajen in pogosto ponarejen občutek, da si resnično ljubljen.

Če bi učiteljica iz Dravograda vedela vse te stvari, bi mladim, še predlagala kondome? Bi stala za tem, da jih na nek način spodbuja (ali pa vsaj odobrava) početje, ki jih lahko vodi do depresije, slabše izobraženosti, bolezni, neplodnosti, da o vseh psiholoških težavah ne govorimo? Ali pa bi jih pred tovrstnim početjem celo poskušala obvarovati?

Otroci pravijo, da jih ima rada. Oni imajo radi njo. Žal mi je za vso stisko, ki jo je občutila, ko smo o njenem dejanju začeli razglabljati širom Slovenije, toda iz te nepremišljene poteze bi se lahko tudi mnogo naučila.

Ob raziskovanju obravnavane problematike sem našla en podatek, zaradi katerega lažje razumem postopanje učiteljice. Raziskava po slovenskih regijah3 je namreč pokazala, da se za spolne odnose mladi najbolj zgodaj odločajo – prav na Koroškem.

Pa je to dobro? Prav učitelji in starši bi lahko pomagali ta trend spremeniti.

1. Rezultati raziskave HBSC (The Health Behaviour in School-aged Children), ki poteka že 30 let. Interpretacija slovenskih rezultatov: Evita Leskovšek, dr. med, spec. soc. med.

2. Raziskave, omenjene v knjigi Meg Mekeer: Močni očetje, močne hčerke (Slomškova založba, 2009).