7 temnih plati pametnih telefonov

Vir: Shutterstock

Pred dnevi so na 2. programu RTVSLO predvajali BBC-jevo dokumentarno oddajo z naslovom “Temna stran pametnih telefonov”. V njej je novinarka Hilary Andersson intervjuvala različne poznavalce novih tehnologij, med njimi tudi izumiteljico ikone za všeček, obenem pa se je sestala z različnimi strokovnjaki s področja nevroznanosti in psihologije. Zanimalo jo je, kaj stoji za vabljivostjo te moderne tehnologije in kako to, da se ljudje počasi spreminjamo v odvisnike s pogledom, nenehno uprtim v lastne spletne profile.

Dokumentarec je vreden ogleda, predvsem za starše, saj opozarja na nevarnost zasvojenosti z družbenimi omrežji ter jasno prikazuje, kako je bila vedenjska znanost uporabljena, da bi ljudje neprestano preverjali svoje telefone.

Izpostavljamo sedem dejstev, ki so bila poudarjena tekom dokumentarne oddaje in o katerih je vredno tehtno razmisliti … Predvsem z vidika, koliko svojega dragocenega časa (in zdravja) želimo posvetiti … telefonu.

1. Ne tako nedolžen ‘všeček’

Leah Pearlmen, ena od izumiteljic slavne ikone ‘všeček’, je v dokumentarcu povedala, da je pred desetletjem poskušala Facebook narediti prijaznejši do uporabnikov, ne pa da jih vodi v zasvojenost. Danes pravi, da jo uspešnost všečka osuplja: “Postal je simbol Facebooka.” Vendar je čez čas tudi sama opazila, da gumbek, ki ga je pomagala ustvariti, vpliva na njeno samopodobo. “Moj odnos se je sčasoma spremenil. Opazila sem, da za svoje objave dobivam manj všečkov, kot sem jih prej. Nenadoma se mi je posvetilo, da sem zasvojena z odzivom. Takrat sem spoznala, da ni zdravo, da mi toliko pomeni število, ki ga nadzira nekdo drug,” je še povedala. Ni pa vse samo na ravni občutkov, ki se porajajo, ko štejemo všečke. Prava ‘drama’ se odvija nekje drugje.

2. Nagrada, ki se ji težko upremo

Privlači nas ravno to, da ne vemo, kakšno bo presenečenje.

Strokovnjaki za vedenje pravijo, da so omenjeni všečki naše nepredvidljive nagrade. Ker ne vemo, koliko znakov družbene potrditve nas v določeni aplikaciji čaka, svoj telefon preverjamo zelo pogosto. Današnji najstniki to v povprečju počnejo vsaj 90-krat na dan.

“Gumb za všečkanje namreč privzgaja navado. Včasih nas ob odprtju čaka kakšno obvestilo, včasih ne. Privlači nas ravno to, da ne vemo, kakšno bo presenečenje”, pripoveduje Ramsey Brown, soustanovitelj organizacije Boundless Mind. Ob tem pa pojasnjuje, da se to ne dogaja na zavestni ravni, ampak v starejšem delu možganov, ki uravnava motivirano vedenje. Gonilo takega vedenja pa je dopamin, ki je ključen za krog nagrade, motivacije in zasvojenosti. “Dopamin možganom sporoči, da je to, kar smo naredili, presenetljivo prijetno, zato bi to morali ponoviti,” še doda. 

Ko torej prejmemo obvestilo na družbenih omrežjih, naši možgani pošljejo dopamin po poti nagrajevanja, zaradi česar se počutimo dobro. Dopamin je povezan s hrano, telesno vadbo, ljubeznijo, spolnimi odnosi, igrami na srečo, drogami … in zdaj še družbenimi omrežji. Ko je torej nagrada dostavljena naključno (kot pri igralnem avtomatu ali pozitivni interakciji na družbenih omrežjih) in je njeno preverjanje preprosto, to vedenje, ki ga sproža dopamin, postane navada.

3. Izkoriščanje naših šibkih točk

Vse to so snovalci Facebooka vedeli že od vsega začetka. Leta 2017 je eden od njegovih ustanoviteljev, Sean Parker, povedal, da je podjetje od samega začetka načrtovalo, da bi nas zasvojilo. Na Axios konferenci je Parker brez zadržkov povedal, da so se zavedali, da morajo svojim uporabnikom občasno dajati odmerke dopamina. Ta odmerek pa dobijo, ko nekdo všečka ali komentira njihovo fotografijo ali objavo. S tem so tako ljudi spodbudil, da so jim prispevali še več vsebin, slik … Z več slikami in objavami pa so posledično dobili več všečkov in komentarjev … in več dopamina. Začaran krog. “Izkoriščali smo šibko točko človeške psihe. Izumitelji smo to razumeli, a smo kljub temu storili,” je še priznal.

4. Manipulacija našega vedenja

Azra Raskin, soustanovitelj Centra za človeško tehnologijo, izumitelj in oblikovalec mnogih aplikacij, je povedal, da lahko spremembo našega vedenja – uporabo pametnih telefonov – primerjamo z znanim poskusom sklede za juho. “Če se skleda nenehno polni, ne da bi to opazili, ljudje pojejo veliko več juhe. Nikoli se ne zavejo, da je dovolj,” je poudaril. Ravno to nezavedanje, kdaj je dovolj, je Azra izkoristil, da je za pametni telefon iznašel način, ki posnema nenehno polnjenje juhe – podrsavanje brez konca. “Prej si moral listati strani, zdaj pa samo v neskončnost podrsavaš. Ugotovili smo, da če možgani nimajo časa, da bi sledili lastnim impulzom, se ljudje ne ustavijo, ampak podrsavajo naprej. Nismo se zavedali, da uporabljamo tehniko oblikovanja, ki je tako učinkovita, da zasvoji ljudi,” je še pojasnil. Na novinarkino vprašanje, ali se zaradi svojega ‘izuma’ čuti krivega, pove, da ja.

5. Ves čas na testiranju

Azra je prav tako povedal, da podjetja na nas uporabnikih ob različnih urah preizkušajo različne gumbe, dokler ne najdejo popolne oblike in barve, ki bi nas čim bolj spodbujala k podrsavanju. “Naj bo malo modrikast ali rdečkast? Za vsakim ozadjem na našem telefonu tiči na tisoče inženirjev, ki nas poskušajo čim bolj zasvojiti. To so drobne zvijače, ki ljudi pripravijo, da aplikacijo odpirajo pogosteje,” ni ovinkaril.

6. Rdeča barva

Ena izmed zvijač je tudi rdeči gumb, ki nam prikazuje, da smo prejeli novo obvestilo. Sandy Paralikas, nekdanji operativni vodja pri Facebooku, je povedal, da rdečo barvo v tej tehnološki panogi uporabljajo zato, da pritegnejo pozornost ljudi. “Ta barva naredi vtis, da gre za nekaj pomembnega. Učinkuje na del možganov, na katerega druge barve ne,” je obrazložil. Azra Raskin zato uporablja alternativni zaslon: “Nočem, da mi zaslon nekako ugrabi um. Zato je moj črno-bel, da mi malo zmanjša količino dopamina. Tako se lahko bolje obvladam.”

7. Zasvojenost

“Če pametni telefon na naš dopaminski sistem vpliva tako, kot se po našem mnenju dogaja pri kockanju, bi to pomenilo, da oboje povzroča enako zasvojenost kot mamila”, je povedala prof. Catharine Winstanley z Univerze Britanske Kolumbije. “Odzivamo se zelo podobno kot zasvojenec, ko ne dobi naslednjega odmerka. Zdi se ti, da ti nekaj manjka, in možgani izločajo enake hormone kot pri spopadu ali begu. Odtegnitveni znaki so enaki kot pri katerikoli drugi zasvojenosti,” je še pojasnila.

In kdaj je nekdo zasvojen s pametnim telefonom? Prof. Nancy Cheever iz Kalifornijske univerza odgovarja: “Če morate med vožnjo pogledati na telefon, če ga jemljete v posteljo, ste morda zasvojeni.”