»Mamiii, lahko eno pravljico?« »Dobro, povedala ti bom o Mojci Pokrajculji.« »Ne, ne o Pokrajculji, ampak o kužatu in muci!« »O kužatu in muci? Kakšna pravljica pa je to?« »Ti mi povej! Hočem pravljico!«
Zveni znano? Takšen pogovor pri nas poteka vsaj enkrat dnevno. Za starše, ki pravljic ne stresamo iz rokava, takšne otroške zahteve hitro postanejo naporne. Zato smo pripravili nekaj praktičnih nasvetov za pripovedovanje novih in novih svežih pravljic. Pomanjkanje domišljije ni izgovor, vaja dela mojstra!
1. Začnite z nasprotjem
Da boste ustvarili začetno napetost, pravljico začnite z dinamičnim nasprotjem. »Nekoč je živel kos, ki ni znal peti,« »Nekoč je živel metulj, ki se je bal letenja,« ali: »Nekoč je živel zajček, ki ni maral korenja.« Nenavaden začetek kliče po reševanju težav, zaradi česar vam bo lažje teklo nadaljevanje zgodbe.
2. Izmislite si podrobnosti, ob katerih bodo vaši junaki oživeli
Da bodo junaki postali mikavni, pravljica pa živa, jih morate natančno opisati. Kuža naj postane »Kuža Hektor, ki je kot mladiček izgubil rep.« Če boste pravljico obogatili s podrobnostmi, vam bo otrok kar sam zastavljal vprašanja (»Kako pa je izgubil rep?«), ki bodo vodila pravljico naprej.
3. Junaki naj bodo blizu vašemu otroku
Junaki naj občutijo stvari, ki so znane tudi vašemu otroku: žalost, jezo, strah, ljubosumje … Izogibajte se moraliziranju, namesto tega rajši vključite elemente iz otrokovega življenja: »Medved Pepo nikoli ni hotel pojesti svoje juhe.«
4. Pravljica naj vodi k logičnemu koncu
Potek pravljice mora junake voditi h koncu. Kaj se bo zgodilo z metuljem, ki se boji letenja? Bo premagal strah? Ali bo ugotovil, da letenja sploh ne potrebuje, in se bo lotil česa drugega? Izhodiščni zaplet se mora izteči v verjeten konec.
5. Vključite humor in igrivost!
Vsaka žival naj ima svoj glas, posnemate jih lahko tudi z mimiko, gibi ali celo lutkami. Vključite zabavne podrobnosti (»Medvedu so šape tako smrdele, da je zajček skoraj omedlel.«). Se vam zdi, da pretiravate? Vaš otrok bo navdušen!
Mlajšim otrokom lahko pripovedujemo o njihovem dnevu
Za otroke, mlajše od 2 ali 3 let, ki še ne morejo spremljati kompleksnejših zapletov, moramo pravila prilagoditi. Ne spuščamo se v podrobnosti, ne rešujemo problemov, ampak preprosto opišemo malčkov dan, le da tokrat v pravljični preobleki.
»Kuža in muca sta šla na obisk k babici. Babica je spekla štrudelj, ki jima je bil zelo všeč …« In tako naprej, vse do umivanja zob in skoka v posteljo. Majhni otroci radi podoživijo svoj dan, hkrati pa se z junakom zgodbe z lahkoto identificirajo.
Več: Kdaj bo naša pravljica na otroka delovala terapevtsko?
Vir: enfant.com, apple-paille.com
Foto: sellingtothemasses.com, freedigitalphotos.net
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
