Za otroka je veliko bolje, če v prvih letih življenja ostane doma in ne gre v vrtec, pravi Margot Sunderland, otroška psihoterapevtka, ki že 20 let dela z otroki in starši.
Je tudi avtorica knjige Znanost o vzgoji, ki je ne dolgo nazaj izšla tudi v slovenščini.
Čeprav v Sloveniji vrtci še vedno veljajo kot potreben vir socializacije, pa vse raziskave kažejo, da če zna roditelj dobro čustveno uravnavati otroka, je zanj veliko bolje, da v prvih letih življenja ostane doma. V vrtcu se lahko otrokova raven stresnega hormona kortizola povzpne do skrb zbujajočih višav, če razmerje med odraslimi in otroki ni primerno, če v vrtcu ni poskrbljeno za varno navezovanje in če vzgojitelji niso kos čustvenemu uravnavanju otrok. Raven kortizola bi se morala popoldne znižati, pri številnih otrocih v vrtcu pa se takrat še poviša. To pa vodi v vedenjske težave, pomanjkanje zbranosti in hiperaktivnost.
Margot na malce provokativno vprašanje, ali bi svojega enoletnika dala v vrtec, odgovarja: Dala bi ga, če bi bila tako depresivna, prestrašena, živčna, pijana ali zadrogirana, da ga ne bi mogla dosledno sprejemati v njegovi bolečini in radosti in ne bi imela zase in zanj dobre podpore v svoji družini. Z drugimi besedami, če bi vedela, da bom doma vse tiste ure destabilizirala otroka, ne pa ga uravnala. V takšnih okoliščinah bi osebje v vrtcu verjetno znalo bolje poskrbeti za čustveno uravnavanje, primerno spodbudo in podobno.
V svojih raziskavah je temeljito proučila otrokove telesne odzive na različne vrste vzgoje.
Če naše telo v prvih letih življenja ni bilo deležno ljubkovanja, tolažbe in ljubečega dotikanja, jih bo nenehno zahtevalo v poznejšem življenju in odraslega sililo v nevarne okoliščine, boleče odnose, zasvojenosti in podobno.
Sunderlandova poudarja, da se želi bojevati proti delanju škode iz nevednosti. Nekateri starši dobesedno zastrupljajo otrokove možgane, saj stresni hormoni, ki so posledica dolgotrajnega joka in nepotolaženosti, preplavijo možgane in uničujejo povezave med možganskimi celicami. Več desetletij je prevladovalo prepričanje, da je treba otroka pustiti pri miru, če joka, ali da se na njegove potrebe ne bi smeli odzvati, češ da hoče tako samo manipulirati z nami in da bi se mu podredili, če bi ga uslišali. Takšni nasveti pa povzročajo velikansko škodo, kot lahko vidimo iz študij o kortizolu. Utrdijo sisteme za pretirano odzivanje na stres, tako da se otrok že na majhne povzročitelje stresa odziva, kot bi bili veliki. Zdaj k sreči živimo v obdobju, kjer se ozaveščeni starši lahko požvižgajo na takšne nasvete, saj imajo znanstvene dokaze.
Če želimo dati otroku pravo popotnico za življenje, ga moramo sprejemati, kadar je v mukah in kadar je radosten, in se čustveno odzivati nanj s posluhom za njegove potrebe. Postaviti mu moramo jasne meje, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo. Starši ali druge odrasle osebe mu morajo v možganih optimalno aktivirati sisteme za igro, iskanje, sočutje, ljubezen in pomoč … Ti sistemi, s katerimi se že rodimo, sprožajo kemične snovi, ki delujejo proti agresiji in tesnobi.
Celoten intervju z Margot Sunderland si lahko preberete v prilogi Ona z dne 21.4.2009 pod naslovom Ljubezen zasvoji, naj nam je to všeč ali ne.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
