Porod, ki je bil v 60., 70. letih prejšnjega stoletja »izgnan« v porodnišnice, si počasi utira pot nazaj v domače okolje. Ste kdaj razmišljale, da bi rodile doma?
Sedaj ta možnost ni zgolj hipotetične narave, saj od leta 2014 v Sloveniji delujejo samostojne babice, ki lahko sodelujejo tudi pri porodu doma. Zaenkrat delujejo tri, kmalu pa se jim bo pridružula še ena.
S svojimi prispevki so pri nastanku članka pomagali Nina Radin in Jasna Gumze, ki delujeta kot samostojni babici od leta 2014 oziroma leta 2015, ter Teja Škodič Zakšek, ki bo samostojno babiško prakso začela opravljati v začetku prihodnjega leta.
Zakaj odločitev za samostojno babiško prakso in porode na domu?
Kaj je omenjene babice gnalo, da so začrtale novo pot na področju rojevanja v Sloveniji? Predvsem to, da so začutile, da je ta sprememba potrebna.
Pri porodu doma so v ospredju želje ženske, ki se svobodno odloča, kako in na kakšen način si želi roditi ter sprejeti otroka v skladu s svojimi vrednotami.
Jasna Gumze pravi, da je bila to že od nekdaj njena želja. Nina Radin pa opisuje, da so na to odločitev močno vplivale njene porodne izkušnje, saj je imela možnost izkusiti, kaj pomeni medikaliziran in kaj babiški porod. Ko se je vpisala na študij babištva, je vedela, da je poklicana k pomoči pri porodih doma.
Teja Škodič Zakšek, ki je porodno prakso začela v porodnišnici, je poudarila, da jo je k odločitvi za samostojno prakso vodilo predvsem prepričanje, da je fiziološki porod najboljši možen porod za žensko, ter da je potrebno žensko in njene želje pri porodu povsem upoštevati, kar pa v porodnišnici ni bilo vedno mogoče.
V čem se porod doma razlikuje od poroda v porodnišnici
Glavna razlika je predvsem kontinuiteta skrbi. Ženska babico spozna že pred porodom, navežeta odnos in vzpostavi se zaupanje, kar omogoči ženski varno čustveno okolje med porodom.
Pri porodu doma so v ospredju želje ženske, ki se svobodno odloča, kako in na kakšen način si želi roditi ter sprejeti otroka v skladu s svojimi vrednotami.
Babica se med porodom ne menja in lažje svetuje ženski, saj lahko nasvete gradi na vseh informacijah, ki jih je med predporodno oskrbo že pridobila.
V ospredju poroda na domu je družina, saj se porod doma dojema kot družinski dogodek.
Celostna babiška oskrba
Babiško oskrbo v času nosečnosti lahko poiščejo vse ženske in ne samo tiste, ki si želijo roditi doma. Ta poteka v obliki babiških pregledov, priprav na porod in svetovanj.
Za ženske, ki se odločijo, da bi rodile doma, je zaželeno, da stopijo v kontakt z babico okoli 12. tedna nosečnosti. Babiške oskrbe se med seboj razlikujejo, babice ponujajo različne babiške pakete, ki jih lahko ženske vzamejo.
Zares redni pregledi sledijo v tretjem trimesečju, vendar je že v času pred tem babica informirana, kaj se z žensko dogaja.
Za ženske, ki se odločijo, da bi rodile doma, je zaželeno, da stopijo v kontakt z babico okoli 12. tedna nosečnosti.
Babica si na babiških pregledih za žensko vzame veliko časa. Povpraša jo po anamnezi, preveri rast maternice, izmeri obseg trebuha, posluša otrokove srčne utripe, povpraša po kvaliteti in kvantiteti njegovih gibov, premeri medenico, izmeri krvni tlak, s testnimi urinskimi lističi preveri urin, po potrebi naredi vaginalno preiskavo, pozneje v nosečnosti pa preveri še otrokovo lego, položaj, vstavo in držo. Hkrati pa se z žensko pogovori o njenih željah in pričakovanjih glede poroda.
Babice so od 37. tedna nosečnosti do poroda 24 ur na dan v stanju pripravljenosti in čakajo na klic, da se je porod začel. Babica ostane še nekaj ur po porodu pri ženski, potem pa vedno opravi tudi poporodne obiske.
Cene babiške oskrbe (vključno s porodom) se v Sloveniji gibljejo v povprečju okoli 1.500 €.
Zakaj si ženske želijo roditi doma?
Največkrat ženske enostavno začutijo, da gre za fiziološki in ne patološki dogodek ter da je prav dom pravi prostor za rojstvo novega otročička. Ne želijo zapustiti poznanega okolja in si želijo sprejeti otroka v družbi družinskih članov oziroma njim pomembnih ljudi. Morda že imajo majhne otroke, ki jih ne želijo zapustiti in tudi poporodno obdobje raje preživijo doma.
Ženska, ki si želi roditi s samostojno babico na domu, mora biti zdrava. Njena nosečnost mora potekati brez problemov in ne sme jemati zdravil za težja obolenja.
Velikokrat pa k odločitvi za porod doma pripomore tudi predhodnja izkušnja poroda v porodnišnici, pri katerem so ženske dobile občutek, da niso bile upoštevane in spoštovanje, ali porod opisujejo celo kot travmatičen dogodek.
Katere ženske lahko rodijo doma?
Ženska, ki si želi roditi s samostojno babico na domu, mora biti zdrava. Njena nosečnost mora potekati brez problemov in ne sme jemati zdravil za težja obolenja. Otročiček mora biti donošen (od 37. tedna naprej) in mora biti v glavični vstavi.
Priporočila za porod doma v Sloveniji so usklajena, vendar so še v postopku sprejemanja s strani. V njih je opredeljeno tudi, kakšni so dejavniki tveganja. Upošteva se denimo razdalja od porodnišnice do doma, okolje, v katerem ženska živi itd.
BABICA SE PREDSTAVI
Nina Radin
»Spreminjanje ustaljenega načina, na katerega se rojevajo otrok, mama in oče, je poseben privilegij, a hkrati velika odgovornost – prinaša veliko radosti, ni pa ravno enostavno. Babiško delo je zame poklic in udejanjanje poslanstva, s katerim sem prišla na ta svet – doprinesti k izpolnjujočim porodnim izkušnjam in nežnejšim prehodom na ta svet.
Za babištvo se pravzaprav nisem odločila. Bil je klic, ki se mu na koncu enostavno nisem več mogla upirati.«
Jasna Gumze
»Spomnim se, da sem bila stara 16 let, ko sem dobila željo postati babica. Všeč mi je delo z ženskami in veliko mi pomeni, da jim lahko pomagam pri uresničitvi njihove porodne izkušnje. Babica sem postala leta 2005. Imam 3 otroke, zadnja dva sem rodila doma. Zadnja leta se zanimam za tradicionalno babištvo, rada berem stare porodniške knjige. Prevedla sem dve otroški knjigi o babiškem delu,ki sta izšle pri Babiški založbi, z namenom otrokom približati in jih seznaniti z babiškim modelom oskrbe nosečnic, porodnic in otročnic.«
Teja Škodič Zakšek
»Babiški poklic je način življenja, nekaj, kar te definira. Ko sem uspela priti na študij babištva, je bil to najboljši dan mojega življenja. Takrat sem prvič vedela, kaj hočem postati. Ko sem pozneje začela delati v porodnišnici, je bilo to zame obdobje hude stiske, saj nisem smela narediti to, za kar sem čutila, da bi bilo prav.
Ker sem si želela izpolnit svoje poslanstvo, sem se odločila, da odprem zasebno babiško prakso.«
