Zdravniki so mu napovedali, da nikoli ne bo zadihal sam

Zdravniki so zakoncema Wall svetovali splav. Njun sin je imel nepravilno izoblikovana hrbtna vretenca in vodeno glavo. A izbrala sta življenje, za kar sta danes neizmerno hvaležna.

Pri ultrazvoku v 12. tednu nosečnosti so zdravniki nerojenemu sinu zakoncev Wall diagnosticirali t. i. spino bifido, hudo okvaro hrbtnih vretenc, in vodenoglavost. Svetovali so ji splav. Prepričani so bili, da otrok po rojstvu ne bo začel dihati sam.

Spina bifida je stanje, pri katerem se otrokova vretenca ne izoblikujejo popolno. Ker je del hrbtenice nezaraščen, so (pri težjih oblikah) hrbtni mozeg in živčne ovojnice izpostavljeni. Vodenoglavost je stanje, ko se v otrokovi lobanji zbira preveč tekočine, kar povzroči veliko najrazličnejših zdravstvenih zapletov.

Kljub diagnozi sta se Britanca Shelly in Robert odločila, da sinu, ki sta ga poimenovala Noah, omogočita priložnost za življenje. Hkrati sta se pripravila za najhujše. Za primer, da bi se mali Noah rodil mrtev, sta kupila celo otroško krsto.

»Biti noseč in se hkrati pripravljati na pogreb svojega nerojenega otroka, je absolutno grozno,« danes potoži Shelly. »Bilo je, kot bi govorili o nekem drugem otroku; kot da bi se to dogajalo nekomu drugemu.«

Noah je bil več kot zaželen, saj sta zakonca Wall leto prej izgubila otroka zaradi spontanega splava. Kljub temu sta ostala optimistična: »Nikoli ne smeš obupati. Če ostaneš odločen in pozitiven, lahko prestaneš karkoli.«

Noah se je rodil marca prejšnje leto paraliziran od prsi navzdol. Kljub temu se je uprl vsem pričakovanjem zdravnikov: takoj po porodu je zajokal in začel dihati. Presenečeno zdravstveno osebje se je pripravilo za operacijo in v peturnem posegu zakrpalo luknjo v dojenčkovi hrbtenici.

Danes je mali bolnik star že več kot eno leto. »Neverjetno je, koliko stvari lahko naredi,« povesta ponosna starša. »Premika roke, odpira oči, ti pomaha in reče: “mama” in “dada”.« Preizkuša tudi že plazenje in dvigovanje glavice.

»Je popoln dar in zelo sva srečna, da je tukaj,« pravi Shelly. Z možem in dvema hčerama se zavedajo, da je vsak trenutek z Noahom izredno dragocen. »Ne vemo, koliko časa bo živel, toda njegovega življenja ne merimo s časom. Enostavno uživamo vsak dan in z njim preživljamo čim več časa.«

Shelly Wall se je v preteklem letu začela ukvarjati z zbiranjem denarja in ozaveščanjem o bolezni spina bifida. »S pripovedovanjem naše zgodbe želimo navdihniti tudi druge, ki so noseči prizadetimi otroki, da ne bi obupali,« zaključuje svoje pričevanje.

Povzeto po: lifesitenews.com