Zaradi sinove bolezni pohitela s poroko – in ga takoj po obredu odpeljala nazaj v bolniško sobo

Prava ljubezen ne izgleda nujno zelo romantično (vsaj ne na prvi pogled) – tudi o tem nam govori sporočilo velikega petka, dne, ko se je božja ljubezen do človeka v polnosti razkrila in udejanjila, pa čeprav v krutih okoliščinah.

Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za januarsko poroko Celie in Geffa Kinzel iz Ohaia v ZDA. Njuna poroka je potekala v ozkem krogu 20 najbližjih oseb, bila je kratka in preprosta in ni se zgodila na posebej romantični lokaciji – v kapeli otroške bolnišnice.

Pa vendar je droben fotografski utrinek s te poroke ganil tisoče po vsem svetu in se bliskovito razširil po družbenih omrežjih. Ker tako fotografija kot sama poroka pričujeta o pravi ljubezni – zakonski in starševski.

Želela, da bolni sin doživi njuno poroko

Celia (26) in Geff (32) sta starša 2-letnega Logana in 4-letnega Rowana in sta bila zaročena od leta 2015. Poroka pa se jima je začela nekako odmikati, ko so Loganu februarja lani, pri njegovih 17 mesecih, diagnosticirali možganski tumor. Tumor so operirali in po več ciklih kemoterapije je lani poleti že kazalo, da je deček premagal raka. Poroka je bila v načrtu za 2. junija 2018.

Jeseni pa so se pojavili znaki, da se je Loganu rak ponovil in novembra so mu diagnosticirali tumorje na možganih in hrbtenici, raka v IV. stadiju.

Ves čas od zadnje diagnoze je Logan preživel v bolnišnici in prestal pet ciklov kemoterapije. Čas med tednom sta starša preživljala z njim, starejši bratec pa je živel pri teti in stricu.

Kljub tej težki situaciji sta se Kinzlova po drugi diagnozi raka pri sinu odločila, da se čim prej poročita: »Nisva vedela, kaj bo za Logana prinesla prihodnost. Seveda upava na najboljše, a vse se lahko zgodi. Odločila sva se, da s poroko pohitiva in se poročiva kar v bolnišnici, saj nama je bilo obema zelo pomembno, da sta ob tej priložnosti oba fanta z nama in da skupaj praznujemo.«

»Sva starša, ki skušava narediti najboljše, kar lahko v tej grozni situaciji, in iščeva srečo, kjer je ni veliko; raku ne dovoliva, da bi nam preprečil uživati srečne trenutke,« je za medije še povedala Celia.

»Ko ne moreš na poroko, poroka pride k tebi«

Poročni dan, ki se je zgodil 7. janurja letos, so vsi doživeli kot lepega in veselega in Celia o njem pravi: »Bolnišnično poroko bi si človek lahko predstavljal kot malce žalostno. A ni bilo pri vsem skupaj nič žalostnega. Popolna poroka je bila.«

Takšno je očitno doživel tudi mali Logan, ki je bil ves čas v ospredju, v očkovem naročju. In vse je presenetilo njegovo dobro razpoloženje, kot opisuje Celia: »Skrbelo nas je, da bi Loganu postalo med obredom slabo. A je bil prvi dan spet poln energije, zelo vesel in zelo zgovoren. Bil je pripravljen na to, da se sreča z ljudmi in da je z nami.«

Na poti iz kapele je nevestina mama posnela fotografijo mladoporočencev, ki utrujenega malega bolnika peljeta nazaj v njegovo bolniško sobo. Bolnišnica je fotografijo na spletnih omrežjih delila s pripisom: Včasih, ko ne moreš na poroko, poroka pride k tebi.« In ganljiva fotografija se je bliskovito razširila po spletu.

Obljuba »… v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju …« je imela pri tej poroki še dodatno težo.

O sami fotografiji njena avtorica pravi, da nekako odseva celoten dan: »Meni govori o pogumu, ljubezni in sposobnosti, da najdeš veselje in srečo v skoraj vsaki situaciji.«

Način, kako se otroci soočajo z boleznijo, je navdihujoč

Mama Celia svojega 2-letnika opisuje kot zelo simpatičnega: »Zelo rad daje poljubčke. Ko se smeji, vrže glavo nazaj in je nadvse prisrčen. Celo kadar ima napad trme, je super prikupen.«

In vse to ohranja tudi v bolezni: »Je šarmer, samo pogleda te, pa se zaljubiš vanj. Še vedno se rad smeji in igra. Imel je dneve, ko si je samo želi ležati in se ves dan crkljati, a večino časa je še vedno vesel 2-letnik.«

Na fotografijo je družina dobila lepe odzive z mnogih koncev sveta in Celia pravi, da številni sporočajo, da molijo zanje.

Celia tudi upa, da bo fotografija pomagala dvigovati osveščenost o otroškem raku in o potrebi po več raziskavah na tem področju, kajti: »Ena najtežjih stvari je, da moraš gledati svojega otroka, ko trpi bolečine in prestaja vse to. Res težko je, ampak način, kako se otroci s tem soočajo, je neverjeten in zelo navdihujoč. Kljub temu ostajajo veseli in se preprosto želijo igrati ter se vedno smejijo.«

Po javnosti dostopnih informacijah so se nekateri Loganovi tumorji konec januarja že zmanjšali ali izginili in lahko se je vrnil domov, še vedno pa nadaljuje svoj boj z rakom.

Viri: today.com, people.com

Foto: osebni arhiv družine