Zaradi nečakinje dosegel nemogoče

Vir: Shutterstock

Roger Wright je leta 2009 bostonski maraton pretekel v 4 urah in 45 minutah, več kot enkrat počasneje od zmagovalca. A ker je še 9 mesecev pred tem tehtal 125 kilogramov, je njegov dosežek osupljiv. Kako mu je uspelo?

Brez motivacije

Wright se je že celo življenje boril z debelostjo in občasno tehtal kar 145 kilogramov. Imel je kup zdravstvenih težav in je preizkusil že kar nekaj diet. Vsako leto je ob novem letu naredil sklep, da začne hujšati in se več gibati, a že v prvem tednu januarja je vse splavalo po vodi. Še celo njegova zdravnica, ki se sicer ukvarja s holističnim zdravljenjem, mu je v obupu predlagala operativno zmanjšanje želodca.
A njegova zgodba ni zgodba o uspešnem hujšanju, ampak je zgodba o hujšanju s smislom.

Bom dočakal 50 let?

Nekega večera pred njegovim 47. rojstnim dnem, ko je pomislil, da morda 50. niti dočakal ne bo, se mu je med obračanjem mesa na žaru posvetila ideja: »Pretekel bom Bostonski maraton in zbiral denar za zdravljenje Julije!« Ko je ženi, ki se sicer ni nikoli glasno pritoževala nad njegovo težo, razkril idejo, je dejala: »Mislim, da je to zelo pomembna stvar.« Brez ljubezni do žene dolge poti hujšanja in treniranja ne bi zmogel, brez ljubezni do nečakinje pa je niti začel ne bi.

Bolezen nečakinje mu da nov zagon

Julija je Wrightova nečakinja, ki je imela v tistem času 9 let in težko genetsko bolezen, cistično fibrozo. Bolniki s to diagnozo danes v povprečju dočakajo 36 let. Ker zakonca Wright nimata svojih otrok, je Julija za Rogerja »najpomembnejša majhna deklica na svetu« in spremljanje njenega trpljenja je Rogerja zelo vznemirjalo. » Jaz sem si svojo debelost nekako izbral in če bi doživel infarkt, to ne bi bilo nepošteno,« razmišlja Wright, »Julija pa ni čisto nič kriva za svojo bolezen. Zanjo sem želel narediti vse, kar je v moji moči, da bi pomagal rešiti njeno življenje.«

Takoj zatem je stopil v stik z Združenjem za cistično fibrozo in napovedal, da bo za raziskovanje te bolezni pomagal zbrati 3000 dolarjev. Nato je poiskal še trenerja, ki ga je vodil skozi naslednjih devet mesecev zmanjševanja obrokov, teka, plavanja, kolesarjenja in dvigovanja uteži. V devetih mesecih je s 125 shujšal na 74 kilogramov in uspešno pretekel Bostonski maraton. Žena je poskrbela, da ga je na vsaki milji (1,6 km) poti čakal prijatelj, ki ga je spodbujal.

»Zaradi odnosa do nečakinje sem vedel, da bo zmogel. Zaradi nje je tudi zmogel mučne treninge. Ponosen sem nanj, ker je dosegel nekaj, o čemer veliko ljudi le sanja,« je uspeh komentiral njegov trener. Julija pa je po maratonu v solzah dejala: “Nisem vedela, da me ima stric Roger tako zelo rad …”

Wright nadaljuje s tekom na maratonih, novembra je tekel na zahtevnem newyorškem maratonu, še naprej pa išče intovativne način za zbiranje sredstev za raziskovanje cistične fibroze.