V čem se razlikujeta aktivno vodeni medicinski porod in naravni porod, ki ga spremlja babica? Ali je slednji res bolj nevaren?
Da bi laže pojasnili, kaj je naravni, fiziološki porod, je dobro poznati njegovo nasprotje, ki danes prevladuje v večini porodnišnic v svetu in pri nas. To je način aktivnega vodenja poroda, ki so ga zaradi pomanjkanja medicinskega osebja konec 60. let prejšnjega stoletja kot prvi uvedli v Dublinu na Irskem.
Aktivno vodeni porod
Aktivno vodeni porod naj bi trajal največ 12 ur. V tem času neprestano nadzirajo napredovanje poroda. Krčenje maternice (popadki) in otrokov srčni utrip spremljajo elektronsko (CTG), z rednimi vaginalnimi pregledi pa spremljajo odpiranje materničnega vratu. V kolikor porod ne poteka dovolj hitro (širjenje materničnega vratu naj bi potekalo s hitrostjo 1 cm/uro), ga pospešijo z dodajanem sintetičnih hormonov (oksitocin – »umetni popadki«) ter predrtjem plodovnih ovojev.
Babiški pristop je bolj oseben in porodnico obravnava celostno. V tem primeru babica porodnico opazuje in čaka, da porod poteka kot normalen, naraven fiziološki proces. Medicinske intervencije se v tem primeru uporabi le, ko so nujno potrebne.Zaradi strahu in nenehnega pričakovanja težav in zapletov je tako danes porod pogosto zaznamovan z množico rutinskih medicinskih intervencij, s katerimi porod sprožijo, ga pospešijo in zaključijo. Raziskava »Prisluhnimo materam II«1 v ZDA tako kaže, da je kar 40 % vseh porodov sproženih, skoraj 50 % je pospešenih z oksitocinom (pri nas je 70 % porodov sproženih in pospeševanih, a ne nujno z oksitocinom), 75 % žensk pa ima ob porodu epiduralno analgezijo (pri nas se odstotek razlikuje med porodnišnicami, vendar se uporaba strmo dviguje – npr. Kranj v 9 mesecih v letu 2010 iz 25 na 33 %, Postojna 38 %). Čeprav je danes znano, da CTG poveča verjetnost za carski rez, ga uporabljajo kar pri 95 % porodov. Zaskrbljujoče visok je tudi odstotek carskih rezov – 30 % (pri nas 18 %) in vakuumskih porodov – 7 % (pri nas 4%). Podatki pri nas sicer še niso tako kritični kot v ZDA, a vseeno skrb vzbujajoči.
Aktivno vodeni porod je popolnoma razčlovečil izkušnjo poroda, porodnico pa obravnava kot stroj za rojevanje. V nasprotju z aktivno vodenim porodom pa poznamo tudi babiški pristop, ki je bolj oseben in porodnico obravnava celostno. V tem primeru babica porodnico opazuje in čaka, da porod poteka kot normalen, naraven fiziološki proces. Medicinske intervencije se v tem primeru uporabi le, ko so nujno potrebne.
Kaj je naravni porod?
Naravni porod je normalen, fiziološki proces, kjer si zaporedno sledijo med seboj povezani in prepleteni dogodki: mehčanje in odpiranje materničnega vratu ter rotacija in spuščanje otročka skozi porodni kanal (materino medenico).2
Porodni proces vodijo materini in otrokovi hormoni, hkrati pa ga pospešuje tudi mati, ki se s svojim gibanjem prilagaja otroku in tako aktivno sodeluje pri porodu. V tej naravni hormonski porodni simfoniji, pa sodeluje veliko različnih hormonov, ki tako materi kot otroku omogočajo bolj znosen potek poroda.
Ko ženska zaupa svojemu telesu in je med porodnim procesom sposobna sodelovati z dogajanji v svojem telesu, se porodu prepusti, namesto da se upira in bori s popadki. Zato je porod manj stresno doživetje tako zanjo kot za otročka.
Ob vsakem vmešavanju v naravni proces je potrebno pretehtati koristi in tveganja.Po nemotenem fiziološkem porodu je otrok pozoren in pripravljen na spoznavanje in dojenje. Prav tako je pod vplivom naravne mešanice hormonov v takšnem stanju pripravljenosti za spoznavanje in povezovanje tudi mati, zato se lahko otroku odziva in ga neguje. Tako je narava poskrbela, da se mati in otrok po rojstvu povežeta med seboj. Poleg tega se po naravnem porodu placenta (posteljica) sama odlušči in porodi, zaradi česar se močno zmanjša možnost poporodnih krvavitev.
Zavedati pa se je potrebno, da vsako vmešavanje v naravni potek poroda lahko povzroči zaplete. Zato je ob vsakem vmešavanju v naravni proces potrebno pretehtati koristi in tveganja, saj bi moral biti cilj vseh intervencij, da se izboljša varnost pri porodu.
Kako in zakaj se je začelo vračanje k naravi?
Ob selitvi poroda v porodnišnice in industrializaciji medicinskega sistema se je oseben in celosten pristop k posamezni porodnici počasi izgubljal. Posamezniki znotraj tega sistema pa so začeli ugotavljati, da tak neoseben način poroda ni primeren za vsako žensko.
Kot prvi je svoja opažanja o strahu, ki med porodom zniža prag za zaznavanje bolečine opisal britanski porodničar, dr. Grantly Dick-Read. Tako je postal prvi zagovornik naravnega poroda in sprožil gibanje, ki ima danes vse več pripadnikov po vsem svetu. Svoja opažanja in raziskave je opisal v več publikacijah.3 Zagovarjal je tezo, da je eden najbolj pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav komplikacij med porodnim procesom in s tem ogrozijo zdravje in življenje matere in otroka, nezmožnost zdravnikov in babic, da bi zgolj opazovali in čakali, da se porod odvije naravno in brez vmešavanj.
Svoje življenje je posvetil izobraževanju bodočih staršev o prednostih naravnega poroda, s kar najmanj medicinskih posegov. Že v začetku 20. stoletja je namreč zagovarjal tezo, ki so jo kasneje potrdile mnoge raziskave, da na občutke ob porodu močno vpliva splošen odnos družbe do poroda. Tako zaradi reklam, filmov ter strašljivih porodnih zgodb, ki jih brez pomisleka radi širimo naokrog, porod danes povezujemo predvsem s strahom in bolečino. Ob tem se nihče ne sprašuje, kako močno takšne informacije vplivajo na deklice, mlada dekleta, bodoče matere.
Od kod strah pred naravnim?
Zaradi reklam, filmov ter strašljivih porodnih zgodb, ki jih brez pomisleka radi širimo naokrog, porod danes povezujemo predvsem s strahom in bolečino.Kot vsi ostali sesalci smo se tudi ljudje razvili tako, da se lahko razmnožujemo sami, saj je le tako vrsta lahko preživela do danes. Tako smo tudi ženske tako kot samice vseh živalskih vrst sposobne same roditi svoje otroke. V današnjem času, ko nas svet okrog nas sili, da vse bolj postajamo podobni robotom, ko se od nas zahteva vse večja učinkovitost, smo se v naših mislih zelo oddaljili od tega prvinskega sveta. S tem ko skušamo razumeti, nadzorovati in si podrediti svet okoli sebe, pa pogosto pozabimo nase. Z oddaljevanjem od narave smo izgubili tudi stik s samim seboj, zato je strah, ki ga mnoga dekleta in ženske začutijo ob omembi naravnega poroda, popolnoma razumljiv.
Poleg vse večih porodničarjev in babic, ki se zavedajo, kako pomembna je individualna oskrba porodnice v tem občutljivem obdobju nosečnosti, poroda ter v zgodnjem poporodnem obdobju, so se v svetu (in sedaj počasi tudi pri nas) uveljavile doule, spremljevalke žensk in njihovih družin v obporodnem obdobju. Njihovo vlogo v skrbi za ženske in njihove družine bom predstavila v enem od prihodnjih člankov.
Je naravni porod nevaren?
O varnostih in nevarnostih naravnega poroda je bila napisana že cela kopica znanstvenih člankov. Ob tem se vedno znova vzpostavita dva nasprotna pola – zagovornikov in nasprotnikov naravnega poroda – in oboji zagovarjajo svoje stališče s svojimi podatki. Dejstvo je, da sodobno medicinsko osebje v porodnišnicah, kjer spodbujajo aktivni način vodenja poroda, nima veliko izkušenj s potekom naravnega, fiziološkega poroda brez vsakršnih intervencij, zato se takšnega poroda bojijo.
Najboljši statistični podatek o poteku naravnih porodov v zahodnem svetu lahko najdemo v knjigi Modrost rojevanja vodilne svetovne babice Ine May Gaskin. V knjigi opisuje statistiko 2028 porodov, ki so med letoma 1970 in 2000 potekali v babiškem centru v skupnosti Farma v Pensilvaniji, katerega soustanoviteljica je. Njihovi podatki se skladajo s podatki svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki kažejo, da je 95 % žensk sposobnih samih roditi svojega otroka po naravni poti brez večjih medicinskih komplikacij. Tako imajo izjemno nizek delež asistiranih porodov (vakuum, kleščni porod – 0.55 %) in tudi zelo nizko stopnjo porodov s carskim rezom (1,4 %; za primerjavo v Sloveniji 18 %, v ZDA 32 %). V tem času je ob porodu v babiškem centru umrlo 8 otrok (0.39 %) in niti ena porodnica, kar je mnogo manj kot je svetovno povprečje v modernih družbah (1% za otroke, 1/1800 za porodnice).
Navkljub znanstvenim izsledkom (potreben naj bi bil pri približno 10 % porodih) je delež prereza presredka med porodom v Sloveniji še vedno višji od 50 %.Poleg tega pa imajo izjemno nizko stopnjo drugih medicinskih intervencij, ki so sicer v sodobnih porodnišnicah postale rutina. V 30 letih so sprožili le 5 % porodov, ko se porod začne, pa ga le izjemoma pospešujejo z dodatkom sintetičnih hormonov (delež sproženih in pospešenih porodov v Sloveniji je okoli 70 %). Čeprav prereza presredka ne izvajajo, je delež hujših raztrganin zelo majhen (0.4 %). Prav podatek o številu prerezov presredka je v Slovenskih porodnišnicah zelo zaskrbljujoč. Navkljub znanstvenim izsledkom (potreben naj bi bil pri približno 10 % porodih) je delež prereza presredka med porodom še vedno višji od 50 %.
Glede na navedene podatke je težko trditi, da je naravni porod nevaren. Še več, trdimo lahko celo, da ni nič bolj nevaren, kot je nevaren aktivno vodeni porod v sodobni porodnišnici.
V naslednjem članku pa bomo spoznali načine, ki omogočajo, spodbujajo, podpirajo in ščitijo potek naravnega poroda.
Špela Peternel je voditeljica obporodnega izobraževanja, svetovalka in obporodna spremljevalka (doula), dr. biomedicine, univ. dipl. biologinja
1. Listening to mothers II, 2006
2. Lamaze International: Dokument o stališču (Position paper), 2003, 2007
3. npr. Naravni porod (Natural Childbirth, 1933), najbolj poznana pa je njegova knjiga z naslovom »Porod brez strahu« (Childbirth without Fear: The Principles and Practice of Natural Childbirth, 1944).
Brezplačen za vse, ki ga potrebujejo. Z vašo podporo.
Ne zmorejo vsi plačati za kakovostne in poučne vsebine, zato so naši članki brezplačni za vse obiskovalce portala iskreni.net. Če ste med njimi, vabljeni, da nas še naprej berete brezplačno.
Če pa ste med tistimi, ki si na srečo lahko privoščite tudi nekaj več, vabljeni, da naše delo finančno podprete in prispevate k večji kakovosti življenja posameznikov in boljšim odnosom v slovenskih družinah.
Odločite se za enkratno ali mesečno donacijo v poljubnem znesku. Vsak prispevek šteje!
Lahko pa postanete tudi naš naročnik in z enim paketom dostopate do zaklenjenih vsebin in izobraževalnih oddaj s področja medsebojnih odnosov, vzgoje, osebne rasti in financ.