Zakaj je oče tako pomemben za otrokov razvoj? Nekaj znanstvenih ugotovitev.

Vir: Shutterstock

Vpliv očeta na otrokov razvoj je objektiven in vse bolj znanstveno dokazan fenomen. Pozornost znanosti, ki se je desetletja osredotočala na matere, se obrača k očetom. Izsledki so presenetljivi, predvsem pa v veliko spodbudo očetom, naj bodo prisotni in aktivno sodelujejo pri vzgoji.

Očetova prisotnost je za otroke ogromna prednost

Očetovsko vlogo se je dolgo zanemarjalo, danes pa poznamo celo poseben izraz – »očetovski učinek« (The Father Effect) – za koristi, ki jih ima otrok od očetove prisotnosti. Joshua A. Krisch v enem od prispevkov, namenjenih očetom, našteva nekaj presenetljivih znanstvenih ugotovitev.

Pri otrocih, ki imajo z očetom tesen in ljubeč odnos, obstaja precej večja verjetnost:

• da bodo končali šolo,
• da ne bodo prišli navzkriž z zakonom ali pristali v ječi,
• da ne bodo zgodaj začeli s spolnimi odnosi,
• da bodo manj agresivni,
• da bodo imeli manj psihičnih težav,
• da bo njihov rezultat na inteligenčnih testih višji,
• da bodo imeli dobro plačano službo in stabilno zvezo, ko odrastejo.

Na kratko, oče je pri vzgoji še kako potreben! Kadar oče iz objektivnih razlogov ni prisoten v otrokovem življenju, je nujno, da njegovo vlogo prevzame drug trden moški lik (dedek, stric, boter itd.). K sreči se sodobni očetje tega vse bolj zavedajo, k čemer jih spodbuja tudi družba, v kateri očetje, ki so prisotni pri porodu, previjajo in pestujejo dojenčke ter se igrajo z otroki, niso več izjema, ampak pravilo.

Očetova vloga se začne že pred rojstvom

Novejše raziskave ugotavljajo, da se očetova vloga začne že pred spočetjem, saj kakovost sperme vpliva na otrokove gene in razvoj. Težave z alkoholom, stres in slabe prehranjevalne navade namreč vplivajo na kakovost semena in posledično na otrokovo zdravje. Zato ni pomembno le, da za svoje zdravje skrbijo bodoče mame, ampak je to pomembno tudi za očete.

Pomemben vpliv ima tudi očetova prisotnost med nosečnostjo in pri porodu. Očetje, ki otrokov razvoj spremljajo od spočetja dalje in so prisotni pri porodu, se z njim lažje in hitreje povežejo. Večina očetov, ki aktivno sodeluje že pred otrokovim rojstvom, pa ostane z njim povezanih tudi v otroštvu in kasneje. Kar pomeni, da bodo imeli otroci v življenju precej boljše izhodišče.

Kakšen je aktiven in prisoten oče?

Očetje, ki skrbijo za zdrave in ljubeče družinske odnose, se z otrokom povezujejo že med nosečnostjo in takoj po porodu, se igrajo z malčkom, stojijo ob strani svojim najstnikom in jih potrjujejo. Kakšen je torej oče, ki dobro skrbi za otroka? Polovico dela opravi že s tem, da je prisoten v njegovem življenju. Tukaj so v največji prednosti očetje, ki živijo skupaj z otroki in si vsak dan vzamejo čas zanje. A tudi očetje, ki ne živijo skupaj z družino, imajo nekaj možnosti: pisanje pisem, telefonski klici, pogosti obiski … Kljub fizični odsotnosti se mora otrok zavedati, da je za svojega očeta pomemben in da se ta trudi za njun odnos. Pri tem igra pomembno vlogo celo finančna podpora pri vzgoji, saj je za otrokov razvoj pomembna zavest, da želi oče poskrbeti zanj.

Očetje, ki živijo z otroki, seveda ne smejo sedeti na lovorikah in upati, da bo njihova prisotnost na kavču pred televizijo povišala otrokov IQ in mu preprečila spolno neodgovorno vedenje. Pomembna ni le količina časa, ampak tudi aktivna prisotnost oz. »kvaliteten čas« ter topel odnos med očetom in otrokom. Očetje, ki z otroki preživijo veliko časa, a jih pogosto kritizirajo in žalijo, nanje nimajo pozitivnega učinka.

Kaj se zgodi, če očeta ni?

Oče je lahko odsoten zaradi ločitve, smrti, bivanja v tujini, prestajanja zaporne kazni … Raziskave kažejo, da lahko oče, ki je fizično daleč proč ali za rešetkami, stori le malo za dobrobit svojih otrok. Zanimivo je tudi, da imajo otroci, ki očeta izgubijo zaradi smrti, pogosto manj težav od otrok, katerih starši se ločijo. »Ločitev je za otroka izredno boleč in travmatičen dogodek, ki močno zaznamuje njegovo življenje,« pravi Marcy Carlson, sociologinja na Univerzi v Wisconsinu.

V družinah brez očeta se je pomembno zavedati te razsežnosti ter s pogovorom in »nadomestnimi« očetovskimi liki poskrbeti, da bo otrok čim lažje prebrodil težavno obdobje.

»Česa se moj otrok uči od mene?«

To je še spodbuda več za moške, da se ne trudijo biti le dobri očetje, ampak tudi dobri možje. Takšni, ki skrbijo za zdrave in ljubeče družinske odnose, se z otrokom povezujejo že med nosečnostjo in takoj po porodu, se igrajo z malčkom, čeprav se ta tega ne bo spominjal, stojijo ob strani svojim najstnikom in jih potrjujejo.

Očetje se morajo zavedati, da jih otroci opazujejo in se od njih učijo. Njihovo ravnanje vpliva na otrokov psihološki, kognitivni in socialni razvoj ter na odločitve, ki jih bo sprejemal, ko odraste. Zato je vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsak oče: »Česa se moj otrok uči o življenju, moralnih vrednotah, odnosu z družinskimi člani, ko me vsak dan opazuje?«

Vir: fatherly.com

Prevod in priredba: Eva Markovič