Foto: ShutterstockSmo v mednarodnem tednu dojenja, ki že več let poteka prvi teden avgusta. Čas dojenja je eno od običajnih obdobij v življenju človeka. Otrok se rodi in mama ga pristavi. Pa je res tako preprosto? Komaj boste našli mamo, ki ji je na tem področju šlo vse gladko. Mame današnjega časa so v svojih strahovih, vprašanjih in dvomih zelo osamljena bitja. Ja, seveda imamo splet in milijon forumov. Ampak mamica otroka ne doji preko spleta temveč osebno, »iz obličja v obličje«. Napisano nikoli ne ponudi odtenkov, ki so včasih ključni.
Nekoč so bile družine večje. Medtem, ko je mama rodila zadnjega otroka, so najstarejše hčere že dorasle in v živo opazovale rokovanje z dojenčkom. V razširjenih družinah je bil vedno kak dojenček. Danes, v zahodnem svetu, pa je za večino mamic prvi novorojenček, ki ga drži v rokah, njen lastni otrok. Redke srečnice imajo sestro, sestrično ali prijateljico z majhnim otrokom in lahko vsaj nekoliko opazujejo potrebe in odzive dojenčka ter matere. Velika večina pa se umetnosti materinstva začne učiti »v živo« iz lastnih napak.
Nekaterim dojenje ne steče
Ko govoriš z mamami, razbereš, da ima z vsakim otrokom vsaka svojo zgodbo. Zakaj včasih steče, včasih pa ne? Čeprav mamice navedejo najrazličnejše razloge, zakaj v njihovem primeru pa »dojenje ni šlo«, sta poglavitna razloga praktično vedno – kar je tudi tema letošnjega mednarodnega tedna dojenja – pomanjkanje pravih in pravočasnih informacij in preslabotna podpora.
Ne enega in ne drugega povprečna mamica od zdravstvenega osebja ne dobi ali vsaj ne dobi v zadostni meri. Prepogosto sliši besede, ki prikrito ali naravnost kažejo, da je slaba, nesposobna mama, da svojemu otroku ne želi najbolje, da je edino pomembno, da je otrok sit in napreduje, vmes pa se pomeša še mnogo mitov, ki krožijo po družinah in žal večkrat tudi med medicinskim osebjem, ki prihaja v stik z mamico in njenimi vprašanji in skrbmi.
Prave informacije in podpora
Na dojenje se težko pripraviš vnaprej. Silovitost dogajanja je namreč po rojstvu otroka nekaj povsem novega v življenju ženske. Preden nastopi obdobje dojenja sploh ne veš, kje se te bo najbolj dotikalo in kje boš najbolj ranljiva. Težko se pripraviš tudi zato, ker dojenje ni odvisno samo od tebe, ampak tudi od otroka, ki je povsem samosvoje človeško bitje z značajem in samosvojimi odzivi.
Dokler je ženska noseča, se ji niti sanja ne, kašno bo bitje, ki ga nosi, niti ne ve, kako se bo v vrtincu hormonskih sprememb odzivala sama. Kako bi se torej lahko pripravila? A bistveno, s čimer se mora pred porodom soočiti, je vprašanje, ali si zares želi dojiti. Čeprav to vprašanje zveni nekoliko provokativno, pa je dejstvo, da mama ni »dobra mama« zato, ker doji ali ne. A dejstvo je, da za dojenje potrebuje podporo ter dobre in pravočasne informacije.
Kje dobiti podporo?
Prva, najpomembnejša, podpora je otrokov oče in njegova potrditev – »zmoreš, stojim ti ob strani«.
Prva, najpomembnejša, podpora je otrokov oče. Ženska, ki se muči, s čimer koli že, v ljubečem moškem zbudi potrebo po tem, da jo zaščiti, da poišče rešitev, da jo razbremeni. Nujno je, da se pravočasno pogovorita, kakšno oskrbo si želita za otroka. Le, če jo bo razumel, bo očka lahko mamico podprl. Mama, ki se muči z dojenjem, potrebuje od očeta predvsem potrditev – »vidim, da daješ vse od sebe za najinega otroka, ponosen sem nate, ne dvomim, da to zmoreš, stojim ti ob strani, opravil bom vse ostalo, držal bom proč obiske, če/ki jih ne želiš, super mama si.« Pohvala lahko naredi čudeže.
Naslednja je podpora v ožji družini. Če otrokova babica dvomi v hčer, da bo lahko dojila, to ni kar tako. Mama je vendar ena najpomembnejših in zaupanja vrednih žensk. Poskusite se v naprej pogovoriti z mamo, da si želite dojiti in da njena zgodba ni dedna. Da naj verjame v vas in se zadrži kakršnih koli pripomb, za katere ne prosite.
Toplo priporočam, da si najdete eno ali več mamic, ki svoje materinstvo živijo tako, kot vam je všeč. Taka »mentorica« je lahko čudovita družba in vodnica na prvih korakih materinstva. Zelo dobro te razume, ker je sama ravno dobro čez obdobje, ki ga preživljaš, hkrati pa ima kakšno idejo več, kako se težav lotiti. In že smo pri informiranosti.
Dobre informacije so vredne zlata
Če nekoga ali nekega nasveta ne začutite, potem se ga ne lotevajte in iščite dalje.
Vir informacij so lahko knjige, forumi, spletne strani. Vendar je to vir, pri katerem kaže biti zelo previden. Lahko naletite na na videz čudovite vire, ki pa imajo kup napačnih ali celo škodljivih informacij. Enako velja žal tudi za zdravstvene delavce. Nekateri so srčni in poleg tega res veliko vedo, drugi pa lahko svetujejo nekaj čisto napačnega. Previdnost ni odveč niti pri izbiri svetovalke. Vedno poslušajte svoj notranji glas. Če nekoga ali nekega nasveta ne začutite, potem se ga ne lotevajte in iščite dalje. Še posebej kaže biti previden tam, kjer za informacije drago plačate. Ne sramujte se svoje nevednosti, dvomov in strahov. Nobena mama na tem svetu ni brez njih. In ne bojte se vprašati. Včasih nepomembno vprašanje sproži plaz, ki prinaša čudovite rešitve.
Mateja Kropec Šega je mama štirih otrok in svetovalka za dojenje pri LLL Slovenija.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
