Verjamete v svojega mladostnika?

Foto: Shutterstock

Čeprav neprestano bije boj med odvisnostjo otroštva in avtonomijo odraslosti in je pogosto navidezno zrel in samostojen, mladostnik potrebuje globok občutek stika s starši.

Obdobje med otroštvom in odraslostjo

Mladostnik neprestano bije boj med odvisnostjo in avtonomijo.

Mladostnik zgleda kot odrasel, pa vendar to še ni. Neprestano bije boj med odvisnostjo, ki je je bil vajen in je bila potrebna v otroštvu, ter na drugi strani avtonomijo, do katere bo moral še priti. Zato bega med starši in vrstniki. Kje bolj pripada, od koga se več nauči, koga naj ima več ob sebi …? Vrstniki mladostniku omogočijo občutek pripadnosti med sebi enakimi. Za mladostnika so odnosi z vrstniki pomemben prostor izgrajevanja sebe, svoje avtonomije in občutka pripadnosti.

Prav tako se mladostnik bori z idejo, koliko poslušati svoje želje, hrepenenja, občutke in koliko želje ter voljo staršev, od katerih je še na pol odvisen, rad pa bi bil čim prej samostojen. Njegovi možgani se razvijajo pospešeno, pravimo, da so v kritičnem obdobju zorenja.

Strah in zmeda

Znotraj vseh teh sprememb in nalog, s katerimi mora mladostnik opraviti, je pogosto prestrašen, negotov in zmeden. Prav tako so ob njem negotovi, prestrašeni in zmedeni tudi starši. Koliko ga voditi, koliko pustiti, kako ohranjati stik – so vprašanja, s katerimi se srečujejo straši mladostnikov. V otroštvu je bil stik bolj telesne narave, kar sedaj ne pride več vedno v poštev …

Straši morajo on mladostniku razviti bolj specifičen občutek zase ter za dogajanje v svoji notranjosti, da bodo znali ubesediti svoja čustva in občutke ter posredno tudi čustva in občutke, ki se odvijajo v njihovem mladostniku.

To je precej zahtevna naloga, saj so zopet v obdobju, ko se dogaja mnogo sprememb, tempo razvoja stika je pospešen in poglobljen.

Previsoka pričakovanja

Straši morajo on mladostniku razviti bolj specifičen občutek zase ter za dogajanje v svoji notranjosti, da bodo znali ubesediti svoja in čustva in občutke mladostnika.

Zaradi vseh teh sprememb, ki jim straši včasih težko sledijo, imajo do mladostnika pogosto prevelika pričakovanja, v smislu, da je to že mladi odrasli, kar naj bi pomenilo, da mora biti samostojen in polno odgovoren, čustveno zrel, česar pa mladostnik še ne zmore v polni meri.

Zaradi občutka odraslosti ob mladostniku začnejo starši mladostniku precej pogosto zaupati svoje težave in stiske in ga doživljajo kot sogovornika. To je za mladostnika preobremenjujoče, prenaporno, da mora skrbeti za čustva svojih staršev in jih regulirati, ter ga onemogoča v razvoju samega sebe.

Nezaupanje v mladostnikove sposobnosti

Na drugi strani pa so starši, ki mladostniku ne zaupajo, ne verjamejo, da mu bo uspelo. Obravnavajo ga kot otroka, nesposobnega kakršne koli odgovornosti, in ga s tem delajo negotovega, čeprav so v bistvu negotovi in tesnobni prav sami.

To se kaže kot prevelika pozornost na vsako malenkost, kar mladostnika jezi in spravlja v občutek nezaupanja samemu sebi, prevelik nadzor, kar mu onemogoča razvoj avtonomije ter mu pušča občutek negotovosti in nestabilnosti.

Nasilje ni sprejemljivo

Nekontrolirana jeza, nasilje ter umik pa so odzivi, ki ne sodijo v nobene odnose in tudi pri mladostniku puščajo globok občutek osramočenosti, nevrednosti ter z občutkom osamljenosti in nerazumljenosti v svoji stiski.

Stik in zaupanje

Mladostniki potrebujejo občutek, da jih imajo starši radi in da verjamejo, da jim bo v življenju uspelo. Ni dovolj, če morajo predvidevati, da jih imajo starši verjetno radi.

Mladostnik, čeprav navidezno zrel in samostojen, potrebuje globok občutek stika s starši.   Najpomembnejša točka komunikacije z mladostnikom je prav sočutje oz. stik.

Starši naj se ne ustrašijo svojih občutkov, čustev, naj si jih priznajo. Šele nato lahko začutijo mladostnika v njegovi stiski, v njegovih strahovih. Šele nato lahko mladostnikova čustva vzamejo resno. Le oni imajo zrele možgane, ne mladostniki. Le oni imajo sposobnost, da ubesedijo in uravnajo določena mladostnikova občutja, saj so njegovi straši, ki jih v tem obdobju še zelo potrebuje.

Mladostniki potrebujejo občutek, da jih imajo starši radi in da verjamejo, da jim bo v življenju uspelo. Ni dovolj, če morajo predvidevati, da jih imajo starši verjetno radi.

Starši naj se razvijajo naprej

Starši se ob mladostniku vedno bolj zavedajo lastnih čustev in sebe. Razvijajo iskrenost do sebe in v odnosih, zaupanje vase ob razvoju zaupanju v mladostnika ter mladostnikovega zaupanja vase. Učijo se vztrajnosti ter potrpežljivosti, predvsem pa globljega stika, ki vodi v bolj polne in osrečujoče odnose.

Vsak mladostnik je za svoje starše najboljši mladostnik na svetu!